Hitro izboljševanje razmer na trgu delovne sile v ZDA je v sredo vzpodbudilo tudi Svetovno banko, da je zaprosila centralno banko ZDA Federal Reserve (Fed), naj ne hiti z višanjem obrestnih mer in s tem počaka na prihodnje leto. Pred tem je to storil tudi Mednarodni denarni sklad (IMF).
Strah pred prehitrim dvigom obrestnih mer
Razlog za preplah v mednarodnih finančnih ustanovah je v pričakovanju globalnih finančnih pretresov, ki bodo sledili hitremu dvigu obresti v največji svetovni ekonomiji.
Nizke obresti niso pomagale k okrevanju le gospodarstvu ZDA, ampak so pomagale na primer tudi državam v razvoju, saj se je kapital selil tja, kjer je obstajala večja možnost plemenitenja kot v ZDA. Po rasti obrestnih mer bo tok spremenil smer.
Strah ni prazen, saj je do pretresov prišlo poleti 2013, ko so izbruhnile na dan le špekulacije, da bo Fed takrat še pod vodstvom Bena Bernankeja kmalu dvignil obresti, čeprav za špekulacije takrat ni bilo nobene realne osnove.
Špekulacije se sedaj osredotočajo na mesec september
Fed bo sicer enkrat moral povišati obrestne mere, saj stopnja brezposelnosti, ki je bila nekoč glavni mejnik za to, pada še naprej. Edino kar lahko guvernerje Feda prepriča v potrpežljivost je sedaj pomanjkanje inflacijskih pritiskov.
Mnenje mednarodnih finančnih ustanov, od katerih je ena celo pod ameriškim vodstvom, pri tem ni odločilnega pomena. Fed v svojih izjavah nenehno poudarja odvisnost obrestne politike od razmer na terenu.
Pred kratkim je iz svoje izjave po srečanju Odbora za odprti trg (FOMC), ki ustvarja monetarno politiko, črtal besedo potrpežljivost in izbruhnile so špekulacije, da se bo začelo že letos poleti.
Potem so prišli podatki o nazadovanju gospodarske rasti ZDA v prvem četrtletju in špekulacije so se unesle, dokler jih ugodni podatki o zaposlovanju in stopnji brezposelnosti v zadnjih mesecih niso spet oživeli.
Špekulacije se sedaj osredotočajo na mesec september, kot možen začetek procesa višanja ključne obrestne mere, ki je vse od zadnje krize leta 2008 na med 0 do 0,25 odstotka.
