Kakšen bo novi sistem in kdaj bo uveden, še ni znano, strokovna skupina možnosti še proučuje.
Letni priliv občinam bi se z zakonom podvojil
V soboto bo minilo leto dni, odkar je ustavno sodišče razveljavilo zakon o davku na nepremičnine. Nepremičninske dajatve se medtem pobirajo po starem, nova vlada pa je zagnala projekt nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin. Kakšen bo novi sistem in kdaj bo uveden, še ni znano, strokovna skupina možnosti še proučuje.
Vlada Alenke Bratušek je z davkom na nepremičnine želela nadomestiti obstoječe nepremičninske dajatve - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na premoženje, pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest in davek na nepremičnine večje vrednosti -, da bi uredila in poenotila sistem pobiranja teh dajatev, in zagotoviti dodatne proračunske prihodke.
Po veljavnih dajatvah je letni priliv (občinam) okoli 200 milijonov evrov, s takratnim zakonom pa bi se podvojil, tako da bi država v proračun dobila dodatnih 200 milijonov evrov.
Davek je povzročil veliko razburjenja
Novi davek je tako v času sprejemanja zakona kot po njegovi uveljavitvi povzročil močno razburjenje med lastniki nepremičnin, predstavniki kmetov, obrtnikov in podjetij - nekaterim se je obetala nekajkrat višja obremenitev - ter tudi med občinami in opozicijskimi političnimi strankami.
Lastniki so množično urejali podatke na geodetskih upravah in prek spleta, zaradi nameravane višje obdavčitve nerezidenčnih stanovanj tudi menjavali stalno bivališče, pokazala se je tudi nepopolnost nekaterih evidenc, med drugim glede prijave stalnega bivališča na posamezno stanovanje in zemljišč za gradnjo stavb.
Oblikovala se je peticija proti davku, katere pobudniki so zbali okoli 80.000 podpisov. Zahtevo ali pobudo za ustavno presojo zakona so vložili predstavniki občin in nekatere posamezne občine, skupina poslancev, državni svet in varuh človekovih pravic.
Ustavno sodišče razveljavilo celoten zakon
Ustavno sodišče je februarja sprva začasno zadržalo izdajo davčnih odločb, nato pa marca, potem ko je izvedlo tudi javno obravnavo, na kateri so sodniki temeljito izprašali pripravljalce zakona, razveljavilo celoten zakon o davku na nepremičnine in tudi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin v delu, ki se je nanašal na množično vrednotenje zaradi obdavčenja. Zaradi neustavnosti slednjega je ustavno sodišče letos razveljavilo tudi davek na nepremičnine večje vrednosti, ki je bil odmerjen v polovici leta 2012 in v letu 2013.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je bil davek na nepremičnine neustaven z več vidikov. Med drugim davčna osnova (posplošena tržna vrednost) ni bila dovolj jasno in določno opredeljena v samem zakonu, razumnih razlogov za različne davčne stopnje (nerezidenčna stanovanja, energetske nepremičnine) ni bilo, možnost pritožbe zoper posplošeno tržno vrednost je bila le navidezna, občinam ni bila zagotovljena finančna avtonomija, z omejitvami pri določanju davčnih stopenj tudi niso imele dovolj pooblastil za izvajanje svojih nalog, je presodilo sodišče.
Tudi vlada Mira Cerarja se je odločila uvesti davek
Sredi februarja letos je ustanovila projektni svet za koordinacijo in usmerjanje projekta nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin in projektno skupino za izvedbo projekta, ki sta se po navedbah ministrstva za finance doslej sestala trikrat oz. petkrat.
Dokončnih odločitev še ni, saj je delo osredotočeno na pripravo akcijskega načrta, ki bo vseboval nekaj usmeritev za prihodnje delo sveta in skupine, med drugim glede davčne osnove, predmeta obdavčitve, okvirne časovnice uvedbe, so STA povedali na ministrstvu. Akcijski načrt bo tako "prvi vpogled v predlagane rešitve in način obdavčitve", so dodali.
Kot kaže sklep o ustanovitvi projektne sveta in projektne skupine, je med njunimi nalogami projektna naloga, ki bo opredelila potrebne aktivnosti za primer, da bo davek uveden z letom 2016, in za primer, da bo uveden z letom 2017.
Glede na vladne vsebinske usmeritve svetu bo tudi tokrat novi davek zamenjal nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na premoženje in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest ter imel široko davčno osnovo - zajel bi vse nepremičnine, "razen kadar je primerno določiti oprostitve v posebej utemeljenih in zelo ozko določenih primerih".
Vlada želi, da se višina prihodkov ne spremeni
Drugačna kot pri razveljavljenem davku pa so pričakovanja vlade glede višine prihodkov. Želi namreč, da obseg prihodkov iz posodobljenega sistema obdavčitve nepremičnin, ki so bile že doslej vključene v obdavčitev, v skupni višini "bistveno ne odstopa od obsega prihodkov dajatev, ki jih bo novi sistem obdavčitve nadomestil".
Vlada se je tudi v socialnem sporazumu 2015-2016 zavezala, da se "v splošnem" skupna obremenitev gospodarstva, ki je doslej plačevalo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, in posameznikov ne bo povečala.
Med usmeritvami vlade za projektni svet je tudi, naj novi sistem upošteva usmeritve iz odločbe ustavnega sodišča v zvezi z davkom na nepremičnine in množičnim vrednotenjem nepremičnin ter naj temelji na javno dostopnih podatkih in naj bo oblikovan tako, da bo dolgoročno povzročal čim nižje administrativne stroške zavezancem in državnim organom.
