Guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu je uspelo združiti poslance vseh barv in prepričanj. Čeprav sta se v njegov bran v zadnjih tednih postavila premier Miro Cerar in evropska komisija, so se pod zahtevo za sklic izredne seje, na kateri se bo moral Jazbec zagovarjati, podpisali vsi poslanci vseh sedmih parlamentarnih strank.
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec bo moral v petek [danes] po manj kot mesecu dni ponovno na zagovor pred poslance. Na izredni seji državnega zbora, ki so jo zahtevali poslanci vseh sedmih parlamentarnih strank, bo moral med drugim podrobno pojasniti metodologijo opravljanja obremenitvenih testov v slovenskih bankah. Na podlagi te metodologije smo konec leta 2013 za sanacijo bančnega sistema namenili pet milijard evrov davkoplačevalskega denarja. A vedno bolj je očitno, da so bile predpostavke metodologije za obremenitvene teste bank – strm padec BDP in cen nepremičnin ter delnic – nerealne, posledično pa temu primerno višji tudi javni dolg in strošek za davkoplačevalce.
Zakaj je Banka Slovenije upoštevala ocene družbe Delloite in ne bistveno boljših ocen družbe Roland Berger, ki sta ocenili potencialni kapitalski primanjkljaj? Na podlagi česa je bil predviden scenarij z 10-odstotnim padcem BDP, če pa smo lani denimo zabeležili 2,5-odstotno gospodarsko rast? Kako je potekalo ocenjevanje slabih terjatev? Kako je mogoče, da državne banke niso prekapitalizirane, če pa njihova kapitalska ustreznost celo presega 20 odstotkov? To so le nekatera vprašanja, na katera bo moral poslancem v spremstvu viceguvernerjev odgovarjati Jazbec. Slednji se bo moral braniti tudi pred očitki, da je Banka Slovenije v sodelovanju z vlado od družbe Deloitte zavestno terjala, da prikaže negativen kapital podržavljenih bank.
»Vedno se izbere najslabši scenarij in tako bo tudi v prihodnje,« je izbiro ocen Deloitta na včerajšnjem odboru za finance in monetarno politiko upravičila viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo, ki trdi, da niso zahtevali ničesar, kar bi vodilo k poslabšanju rezultatov in posledično izbrisu delnic ter podrejenih obveznic.
Tisoč šeststo izbrisanih vlagateljev
Z izbrisom podrejenih obveznic NLB, Nove KBM, Banke Celje, Probanke in Factor banke je svoje prihranke po naših podatkih izgubilo okoli 1600 vlagateljev, od česar okoli 1300 državljanov ter 300 podjetij, bank, zavarovalnic in pokojninskih družb. Vendar v to niso vključeni lastniki hibridnih obveznic, ki so jih NLB, NKBM in Abanka izdale na borzah v Luksemburgu in na Irskem. Te obveznice so po neuradnih informacijah v primarnih izdajah v veliki meri pokupili tuji vlagatelji in skladi, ki pa so jih nato z visokim diskontom prodali naprej slovenskim vlagateljem. Med drugim naj bi bili ob izbrisu med večjimi lastniki teh finančnih instrumentov podjetja, povezana z Darijem Južno, družba Mif Invest Danila Dujovića ter nekdanji svetovni in olimpijski prvak v metu kladiva Primož Kozmus. Vse slovenske fizične osebe so imele ob izbrisu (brez upoštevanja obveznic v tujini) v lasti za nekaj več kot 33 milijonov evrov podrejenih obveznic oziroma v povprečju 26.000 evrov vsak, vendar pa v to niso vključene obveznice, ki so jih imele v lasti prek zasebnih podjetij.
Med večjimi lastniki izbrisanih bančnih obveznic, ki so bile izdane na Ljubljanski borzi, izstopajo privatizacijski mogotec Igor Lah, podjetnik Jožef Čas, nekdanji predsednik uprave Banke Zasavje Zdenko Fritz in celjska odvetnika Igor Karlovšek ter Marija Karlovšek. Lah je imel prek svoje ciprske družbe v lasti za 3,5 milijona podrejenih obveznic Banke Celje, tri milijone evrov pa je v podrejene obveznice Probanke vložil Čas. Fritz je imel medtem v lasti za 972.000 evrov podrejenih obveznic NLB, ki jih je večinoma kupoval po le nekaj odstotkov njihove nominalne vrednosti, Karlovškova pa za 1,15 milijona evrov podrejenih obveznih Banke Celje. Med razlaščenimi vlagatelji, ki so imeli več kot 500.000 evrov podrejenih obveznic podržavljenih bank (merjeno po nominalni vrednosti), so tudi nekdanji predsednik uprave Delamarisa Vojko Maver, trebanjski avtoprevoznik Mirko Kovačič, ljubljanski podjetnik Marko Golob, ki ga je mogoče najti tudi med večjimi delničarji Telekoma Slovenije, Zavarovalnice Triglav, Petrola in Gorenja, nekdanji prvi mož NFD Holdinga Stanislav Valant (prek družbe Vasin) ter Tadej Kotnik, prvi borec proti razlastitvi lastnikov podrejenih in hibridnih obveznic in prvopodpisani pod pobudo za ustavno presojo zakona o bančništvu. Kot smo poročali, je imel Kotnik v lasti za več kot pol milijona evrov podrejenih in hibridnih obveznic Probanke, Factor banke, NLB in Nove KBM, ki pa jih je večinoma kupoval po manj kot polovici njihove nominalne vrednosti.
Med vlagatelji z več kot 200.000 evri izbrisanih podrejenih obveznic so bili še bivši predsednik uprave Droge Matjaž Čačovič, nekdanji večinski lastnik propadlega Preventa Globala Janko Zakeršnik, bivši predsednik uprave Salonita Anhovo Jože Funda, Maks Bastl, lastnik nesojenega mobilnega operaterja iz 90. let Detel Pet in nekdanji minister za trgovino v Demosovi vladi, odvetnik Andrej Pipuš, lastnik zastavljalnice Bonafin Jernej Čarman, bivši član uprave Telekoma Slovenije Jožko Peterlin...
... in peščica, ki je pravočasno »ušla«
Razlastitvi pa se je izognilo nekaj deset vlagateljev, ki so pred leti kupovali podrejene obveznice Nove KBM, izdane na luksemburški in irski borzi. Spomnimo, da je mariborska banka s soglasjem Banke Slovenije konec leta 2012 odkupila del teh obveznic. Vlagateljem, ki so zahtevali izplačilo v denarju in nikoli niso bili razkriti, je banka izplačala med 50 in 65 odstotkov nominalne vrednosti oziroma skupno okoli 20 milijonov evrov. Na drugi strani pa so vlagatelji, ki so podrejene obveznice zamenjali za navadne obveznice s šestodstotno letno obrestno mero, dobili med 60- in 75-odstotno poplačilo. Med slednjimi so bili poleg številnih zavarovalnic, pokojninskih družb in bank tudi Media Publikum Darka Martina Klariča, Epakta, ki je v lasti soproge svetovalca uprave Pivovarne Laško Roberta Šege, ustanovitelj Najdi.si Zvone Jagodic, solastnik Alte Skupina Dean Čendak, nekdanji izvršni direktor Save Re Tomaž Oplotnik ter številni vlagatelji, skriti za fiduciarnimi računi tujih bank.
Že sredi leta 2012 je z diskontom podrejene obveznice odkupila tudi NLB pod takratnim vodstvom Boža Jašoviča. Za skupno 257 milijonov evrov podrejenih finančnih instrumentov je NLB plačala dobrih 77 milijonov evrov. Kdo poleg belgijske KBC je bil lastnik teh podrejenih obveznic, ni znano.
Kako je Jazbec povezal politike
Guvernerju Boštjanu Jazbecu je očitno uspelo nemogoče. Pod zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora, na kateri bo moral skupaj z viceguvernerji pojasniti metodologijo za izvedbo skrbnega pregleda bank v večinski državni lasti, se je namreč podpisalo 88 poslancev vseh sedmih parlamentarnih strank, z izjemo obeh predstavnikov narodnih skupnosti. Svoj podpis je denimo primaknila tudi Alenka Bratušek, ki je v času podržavljanja bank vodila vlado in ki je poleg guvernerja in viceguvernerjev, sedanjega in nekdanjega ministra za finance Dušana Mramorja in Uroša Čuferja ter bivšega državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Mitje Mavka povabljena na »zaslišanje«.
