Ugotovitev ustavnega sodišča, da so bile zakonske podlage za davek na nepremičnine večje vrednosti, ki se je plačeval v drugi polovici leta 2012 in leta 2013, v neskladju z ustavo, po pojasnilih finančnega ministrstva ne daje podlage za poseganje v že pravnomočne odločbe. Davka se ne more vračati, so pojasnili.
Omenjeni davek je uvedel zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je začel veljati sredi leta 2012, nato pa je bil premeščen v zakon o davku na nepremičnine, ki pa ga je ustavno sodišče marca lani razveljavilo. Davčna uprava ga je tako obračunala za čas od uveljavitve zakona za uravnoteženje javnih financ sredi leta 2012 ter za leto 2013.
Pobudo za presojo ustavnosti določb zakona za uravnoteženje javnih financ, ki se nanašajo na obdavčitev nepremičnin večjih vrednosti, je na ustavno sodišče vložilo upravno sodišče. Da so tudi te določbe v neskladju z ustavo, so z ustavnega sodišča sporočili danes.
Po podatkih Finančne uprave RS (Furs) je skupni odmerjeni davek za leti 2012 in 2013 znašal 23,4 milijona evrov. Znesek pa se lahko zmanjša, saj ne vključuje morebitnih pozitivno rešenih pritožb zoper izdane odločbe, so za STA še pojasnili na Fursu.
Le na te postopke pa se lahko po pojasnilih finančnega ministrstva nanaša odločba ustavnega sodišča. Razveljavitev ne daje podlage za poseganje v že pravnomočne odločbe, so zapisali v pojasnilu, hkrati pa dodali, da ima odločba ustavnega sodišča učinek le za tiste postopke, ki še niso pravnomočno zaključeni.
V vseh primerih, ko je bil z odločbo odmerjen davek, pa zavezanec ni vložil pritožbe, ali je bilo o njegovi pritožbi odločeno, pa ni vložil tožbe, odločitev ustavnega sodišča ne bo imela nikakršnega učinka in se davka ne more vračati, so še zatrdili na ministrstvu.
