Že nekaj časa je minilo od takrat, ko je Grčija kraljevala na naslovnicah finančnih časopisov.
Pred nekaj leti je vse kazalo na to, da bo Grčija prisiljena zapustiti območje evra, saj so vlagatelji izgubili potrpljenje ter upanje, da bo državi uspelo rešiti svoje težave. Konec leta 2011 je donosnost na grške desetletne obveznice znašala 35 odstotkov. Kriza pa se umirila šele poleti 2012, ko je stranka Nova demokracija zmagala na volitvah in uspela sestaviti koalicijo, ki je pristala na stroge varčevalne ukrepe. Od takrat se je stanje na trgih umirilo in vlagatelji niso več posvečali tako velike pozornosti tej evropski državi. Ampak vse kaže na to, da se bo to spremenilo.
Grški premier je v ponedeljek tvegal ter izbral svojega kandidata za predsednika države (predsednika Grčije izbira 300-članski parlament). Parlament bi moral o predsedniku glasovati februarja, a Samaras je volitve premaknil za dva meseca na 17. december. V kolikor parlement ne potrdi predsednika, bodo razpisane nove parlamentarne volitve, na katerih javnomnenjske raziskave napovedujejo zmago stranki Siriza.
Koalicija ima v 300-članskem parlamentu 155 sedežev. Za potrditev predsednika mora kandidat dobiti najmanj 180 glasov (glasovanje poteka v treh rundah: v prvih dveh je potrebno dobiti najmanj 200 glasov, medtem ko se meja v tretji rundi zniža na 180 glasov). Zadnja, tretja runda, bo na vrsti 29. decembra, tako da lahko morebitna zavrnitev kandidata pokvari novoletne praznike številnim vlagateljem.
Tečaji delnic na borzi v Atenah so zaradi tega včeraj strmoglavili. Atenski osrednji indeks je izgubil 12,78 odstotka, kar je največji dnevni padec od leta 1987. Še 4,23 odstotka pa je indeks izgubil danes.
