Poln rezervoar goriva na slovenskih bencinskih črpalkah se je od začetka poletja pocenil za skoraj pet evrov, in to kljub rekordno visoki trošarini in drugim prispevkom. Razlog za to so izredno nizke cene surove nafte, tudi zaradi rekordno nizkega uvoza ZDA.
Na naftnih trgih se je v letošnjem letu zgodil preobrat, ki ga analitiki v začetku leta z napovedmi cen nafte na intervalu od 105 do 120 dolarjev niso niti slutili. Zaradi preboja ZDA pri pridobivanju nafte iz skrilavca, počasnejšega gospodarskega okrevanja Evrope in Azije ter rusko-ukrajinske krize cene severnomorske nafte brent kar ne nehajo padati. Od sredine junija se je 159-litrski sodček nafte brent pocenil z več kot 115 na okoli 75 dolarjev.
Od optimizma držav članic naftnega kartela Opec, ki so ob visokih cenah nafte na začetku poletja zadovoljno godle o zadovoljstvu strank, proizvajalcev in potrošnikov, ni ostalo nič. Zamenjale so ga razprtije, ki bodo dosegle vrhunec na zasedanju članic Opeca na Dunaju ta četrtek, kjer strokovnjaki pričakujejo odločitev o morebitnem znižanju dnevne proizvodnje nafte. Zanjo se zavzemajo predvsem države s proračunskimi težavami in z višjimi stroški proizvodnje. Glavni med njimi sta Venezuela in Nigerija, zelo verjetno pa bosta imeli močno opozicijo v Savdski Arabiji, ki ima najnižje stroške proizvodnje, največje zaloge nafte in največjo moč v kartelu. Vsi lahko izgubijo veliko. Če ne pride do znižanja proizvodnje, bi lahko cene surove nafte že v bližnji prihodnosti padle na 60 dolarjev, v prihodnjem letu pa celo pod 50 dolarjev – tako nizko niso bile že vse od leta 2009, ko je kriza povzročila zastoj marsikaterega proizvodnega stroja po svetu.
Strmo padanje cen nafte najbolj koristi državi
Nižanje cen surove nafte je vsekakor dobra novica tako za velike industrijske porabnike kot tudi za vse voznike. Goriva v Sloveniji so se zaradi razmer na naftnih trgih z današnjim dnem znova pocenila. Liter 95-oktanskega neosvinčenega bencina stane »le« še 1,403 evra, 2,8 centa manj kot v preteklih štirinajstih dneh in kar 9,5 centa manj kot na letošnjem vrhuncu v juniju in juliju. Poln rezervoar najbolj prodajanega bencina pri nas je danes tako že 4,75 evra cenejši kot pred nekaj meseci. Vendar bi lahko bile cene goriv še precej bolj žepu prijazne, če ne bi država znižanja cen surove nafte izkoristila za krepitev davčnih prihodkov. Sodček nafte brent se je od junija pocenil za skoraj 35 odstotkov, cene bencina v Sloveniji pa za kar petkrat manj. Razlog za to je tudi v nenehnem višanju trošarin.
Na liter 95-oktanskega bencina obračuna država že več kot 0,5534 evra trošarine, ki je najvišja doslej. Od junija je cena bencina obremenjena še s prispevkom za zagotavljanje podpore proizvodnji električne energije, ki se je v tem obdobju potrojil in znaša že 0,7 centa. Vse dajatve državi predstavljajo več kot 42 odstotkov maloprodajne cene bencina. Če k temu prištejemo še davek na dodano vrednost, znaša prispevek v državni proračun ob nakupu litra bencina že skoraj 61 odstotkov cene. Ta delež se bo ob nadaljevanju trenutnih trendov na trgu verjetno le še povečeval, saj je malo verjetno, da bi država, ki krvavo potrebuje vsak milijon prihodkov v proračun, začela zniževati trošarine, katerih zbere za približno milijardo evrov na leto.
ZDA s polno paro
Proračunske igrice male Slovenije seveda nimajo vpliva na sile, ki premikajo surovinske trge. Letos so daleč najbolj aktivne ZDA, ki s pospešeno proizvodnjo nafte iz skrilavca krepijo svoje zaloge in se energetsko osamosvajajo. Iz držav Opeca uvažajo le še 40 odstotkov vse nafte, kar je najnižji delež uvoza od leta 1985.
Nekateri vidijo v razcvetu ameriške industrije tudi druge, manj čiste namene. Za krepitvijo proizvodnje nafte naj bi bil namreč cilj oslabiti Rusijo. Rusko gospodarstvo temelji na energentih, ki predstavljajo kar dve tretjini izvoza. Cene nafte pod 80 dolarji za sodček naj bi proračun Moskve oropale za okoli 100 milijard dolarjev prihodkov na leto – za več kot dva slovenska BDP.
Nižanje cen, ne glede na motive v ozadju, bo kmalu privedlo do trenutka nevzdržnosti. Vprašanje je le, kdo bo popustil prvi, Opec ali ZDA. Vzpon ameriške industrije nafte iz skrilavca so spodbudile prav visoke cene nafte, njihovo zniževanje pa bi lahko kmalu pripeljalo do trenutka, ko bo črpanje precej dražje od prodajnih prihodkov. Po ekonomski logiki bi morali prvi popustiti Američani, saj je pridobivanje nafte iz skrilavca neprimerno dražje od stroškov črpanja nafte članic Opeca. A države Opeca so na drugi strani močno odvisne od višine cen nafte, saj s prihodki financirajo vlade in razne socialne programe.
