DZUBOX: »Evropske delnice so nam zanimive«

DZUBOX: »Evropske delnice so nam zanimive«

V začetku maja bo novo zasedanje Evropske centralne banke (ECB), na katerem bi lahko ustanova, po mnenju številnih analitikov predstavila ukrepe v boju proti deflaciji. Kakšne ukrepe bi lahko predstavila in kako bi to vplivalo na evropsko ter slovensko gospodarstvo smo povprašali analitike KBM Infond.

Strah pred tem, da se bo evro območje ujelo v deflacijsko spiralo se je prvič pojavil oktobra, ko so podatki pokazali, da se je inflacija znižala na 0,7 odstotka. To je precej pod ciljem ECB, ki želi inflacijo blizu ali enako dvem odstotkom. V odgovor na ta podatek je ECB znižala ključno obrestno mero na novo zgodovinsko nizko raven. Kljub temu Draghi in preostali člani Sveta ECB poudarjajo, da je grožnja deflacije omejena. Analitiki na drugi strani pa poudarjajo, da nepričakovan padec inflacije marca na le 0,5 odstotka bi lahko vplival na odločitev ECB o nadaljnji monetarni politiki. Zakaj ekonomiste tako skrbi grožnja deflacije? Kako ta vpliva na gospodarstvo ter na potrošnike?

Rast inflacije v aprilu, ki je znašala 0,7 % letni ravni, ni spremenilo dejstva, da je marčevsko dno (inflacija je znašala zgolj 0,5 %) na kapitalskih trgih ponovno podžgalo debato o evropski različici japonske deflacije. Padanje cen večini ljudi zveni kot nekaj pozitivnega, vendar povzroči resna ekonomska in finančna tveganja. Pada potrošnja in podjetja zamaknejo investicije, ker pričakujejo nadaljnjo padanje cen itd… To vse povzroči nižjo gospodarsko rast in s tem pritisk na brezposelnost. Prav tako se dvigne realno vrednost dolga dolžnikov.

Japonska je dober primer gospodarstva, ki se je ujelo v deflacijsko spiralo. Lani so se odločili, da bodo temu naredili konec z 'ohlapno' denarno politiko, s katero vztrajajo še danes. Menite, da bi bili ukrepi, ki jih je sprejela Japonska centralna banka primerni tudi za evropsko gospodarstvo?

Evropska verzija Abenomicsa je manj verjetna. Evropska monetarna politika je močno pod vplivom nemškega pogleda, kjer pa še vedno prevladuje strah pred hiperinflacijo iz časa weimarske republike. Večina nemških vodilnih ekonomistov in centralni bankirji imajo odklonilen pogled do alternativnih ukrepov monetarne politike, katerih cilj bi bil povečati bilanco ECB-ja in dvignil likvidnost evropskega finančnega sistema.  Velika razhajanja na relaciji ECB in Bundesbank je bilo opaziti leta 2011, ko je ECB začela odkupovati španske in italijanske obveznice. Mnenje nemške centralne banke je namreč bilo, da gre za prikrito pomoč državnemu proračunu. Sledila je sterilizacija, kar pomeni, da nakupi niso povečevali denarne mase v obtoku in tveganja višje inflacije.

Draghi in preostali člani Sveta ECB se že več mesecev izogibajo konkretnim ukrepom. Mnogi analitiki so tako razvili več teorij, zakaj je temu tako. Ena pravi, da z ukrepi odlašajo zaradi vedno boljših makroekonomskih kazalcev. Drugi pravijo, da igra Draghi na psihološko karto in samo blefira z namenom prepričati trge, da bodo ukrepali, če bo to potrebno. Tretji pa pravijo, da ECB pripravlja teren za uporabo svoje "bazuke", ki so jo že omenjali v preteklosti. Kakšno je vaše mnenje? Zakaj ECB odlaša z ukrepanjem?

Mislim, da odlaša predvsem zato, ker nima dovolj podatkov. Pred uporabo ukrepov želi imeti čim več  podatkov za potrditev teze o evropski deflaciji, ki ni zgolj začasne narave, temveč je strukturni problem. Močnejši pokazatelj višje gospodarske aktivnosti realnega sektorja je rast Indeksa nakupnih managerjev (Purchasing Manager Index – PMI), ki je od avgusta 2013 nad mejo 50, ki določa rast proizvodnega sektorja.

Pomanjkanje likvidnosti v območju evra negativno vpliva na okrevanje. Močnejša kreditna aktivnost je neposredno povezana z močno ekonomijo, saj če je ekonomija dovolj močna, se potrošniki in podjetja lažje odločajo za izposojanje ter zapravljanje. ECB je že poskušala spodbuditi likvidnost z svojim programom izredno poceni posojil za banke. Ampak ukrep ni imel želenega učinka. Februarja pa je posojanje privatnemu sektorju upadlo za 2,2 odstotka v primerjavi s februarjem preteklega leta. Ekonomisti so ta podatek označili za "zaskrbljujoč". Kako bi lahko ECB dodatno spodbudila likvidnost, glede na to, da prejšnji program ni imel želenih učinkov?

ECB ima na voljo več ukrepov za boj proti deflaciji:

zniža ključno obrestno mero, ki trenutno znaša 0,25 %. Govorimo o t.i.»negativnih obrestnih merah«. V tem primeru bi bile poslovne banke kaznovane za plasiranje denarja pri ECB-ju. To pomeni, da bi morale plačati za depozit pri ECB-ju;
ustavi »sterilizacijo« odkupa državnih obveznic, ki so bili opravljeni na vrhuncu evropske krize, posledično bi to dvignilo likvidnost v evropskem finančnem sistemu;
lahko bi predstavila popolnoma nov program za spodbujanje kreditiranja majhnih in srednjih podjetij;
lahko bi predstavila nov program kvantitativnega sproščanja (po vzoru FED-a); npr. odkup vrednostnih papirjev.

Kakšne ukrepe ima ECB še na voljo in kako bi ti vplivali na evropsko gospodarstvo? Kakšen vpliv bi imeli na evropsko valuto in kako bi se to odrazilo na slovenskem gospodarstvu? Na kaj moramo biti pozorni?

Ukrepi za spodbujanje likvidnosti na koncu vedno rezultirajo v povečanju denarne mase, poveča se ponudba evrov. Ceteris paribus bi moral evro izgubiti na vrednosti. To bi pozitivno vplivalo na evropske izvoznike in s tem tudi na slovensko gospodarstvo, ki je izvozno naravnano.

Kje torej vidite priložnost za vlagatelje, v kolikor se ECB odloči za ukrepe? Kako bo to vplivalo na delnice ter katera podjetja bodo zaradi ukrepanja ECB največ pridobila? Katera podjetja bodo zaradi ukrepov ECB največ izgubila?

V kolikor pride do ukrepanja ECB menim, da bo to pozitiven signal za evropske delnice na splošno.  Največ priložnosti je pri evropskih izvoznikih, saj se jim bo dvignila mednarodna konkurenčnost. Na drugi strani uvozniki, kot so npr. evropska energetska podjetja, lahko beležijo določen negativen vpliv.

Infond €uropa je delniški podsklad, ki najmanj 80% sredstev podsklada investira v delnice družb ali delniške sklade, ki nalagajo v delnice družb, ki imajo sedež ali pretežen del poslovanja v Evropi. Tako je večina sredstev usmerjenva v delnice največjih evropskih podjetij, ki sodijo med največje izvoznike na hitro rastoče svetovne trge. Kako je sklad pripravljen na morebitne ukrepe ECB? Kakšna so vaša pričakovanja za evropske delnice?

Evropske delnice so nam zanimive iz dveh ključnih razlogov. Prvi so atraktivna vrednotenja: evropske delnice ostajajo nizko vrednotene, tako v absolutnem (v primerjavi z lastno zgodovino) kot relativnem smislu (v primerjavi z ameriškimi delnicami in še posebej v primerjavi z obveznicami). Drug argument je dobičkonosnost evropskih podjetij: profitna marža evropskih podjetij je v primerjavi z ameriškimi konkurenti na cikličnem dnu in pod dolgoročnim povprečjem, kar ob višji gospodarski rasti obeta višjo rast dobičkov v letu 2014.

Za katere vlagatelje je sklad Infond €uropa primeren? Kako visok delež portfelja naj ima vlagatelj investiranega v vzajemni sklad s tovrstno naložbeno politiko?

Evropsko gospodarsko okolje je drugo najmočnejše za ZDA. Vsak vlagatelj bi v delniškem portfelju moral imeti naložbe iz te regije. Delež v portfelju pa je odvisen od profila vlagatelja in njegove pripravljenosti k tveganju.

Uroš Vek je upravljavec pri KBM Infond.

KBM Infond upravlja vzajemni sklad Infond €uropa

Priporoči članek prijatelju