Guverner litovske centralne banke Vitas Vasiliauskas je prepričan, da bo Litva 1. januarja 2015 kot 19. država prevzela evro, skupno evropsko valuto. Občutnega zvišanja cen ne pričakuje, opozarja pa, da je treba kljub prednostim, ki jih prinaša evro, vedno razmišljati o konkurenčnosti in reformah. "Ne smemo počivati," je prepričan.
Naporna pot od litasa do evra
Litva bo po načrtih evro prevzela 1. januarja 2015. Evropska komisija in Evropska centralna banka trenutno pripravljata najnovejše poročilo o napredku pri približevanju t.i. maastrichtskim kriterijem, končni različici bosta predvidoma pripravljeni v začetku junija, konec julija pa naj bi ji zeleno luč prižgale še preostale evropske institucije, je v pogovoru za STA in Dnevnik v sredo v Ljubljani pojasnil Vasiliauskas.
Prepričan je, da bodo 1. januarja Litovci vendarle dobili evro. Leta 2007, ko je skupno evropsko valuto prevzela Slovenija, jim je namreč spodletelo. Litva bo evro tako prevzela kot zadnja baltska država. Vasiliauskas to vidi kot neuspeh in meni, da bi Litva z evrom v času krize utrpela blažje posledice. Analize so pokazale, da bi v krizi izgubili okoli dve milijardi evrov manj denarja, če bi leta 2007 prevzeli evro. To je okoli pet do sedem odstotkov bruto domačega proizvoda, je navedel.
Zadnja tovrstna raziskava javnega mnenja Eurobarometer je novembra lani pokazala, da je med Litovci več nasprotnikov kot podpornikov evra. Vasiliauskas meni, da je treba počakati na nove javnomnenjske raziskave in da je zgodba Litve podobna zgodbi Estonije in Latvije, ki sta evro prevzeli leta 2011 oz. letos.
"Če pogledamo primer Estonije, vidimo, da je pred prevzemom evra skupno valuto podpiralo okoli 50 odstotkov ljudi, zdaj pa je Estonija med najbolj 'pro evro' državami, podpora se giblje okoli 74 odstotkov. Enako je bilo v Latviji," je povedal in dejal, da so začeli informacijsko kampanjo. "Prepričani smo, da si bodo ljudje premislili. Lani smo v centralni banki naredili zelo podrobno analizo o možnih učinkih prevzema evra. Številke kažejo, da bo učinek na našo gospodarstvo pozitiven," je dodal.
Kaj so prednosti evra in kje se skrivajo nevarnosti?
Vasiliauskas v prevzemu evra vidi več prednosti. Litva bo tako postala del skupne monetarne politike, pri kateri bo lahko soodločala, litovsko gospodarstvo bo s pomočjo evra po njegovem mnenju postalo bolj konkurenčno, cene bo lažje primerjati z drugimi v območju evra, učinki na gospodarsko rast bodo pozitivni, ne bo valutnih tveganj in morebitnih špekulacij. "Ko smo leta 2009 poskušali izdati obveznice na mednarodnih trgih, so bile glavno vprašanje špekulacije glede naše valute," je dejal.
Zaveda se tudi nevarnosti. Ena od njih je možnost poplave poceni denarja in posojilnih balonov, vendar Litva že ima izkušnje s podobnimi težavami iz let 2008 in 2009. "Mi kot regulator imamo nove instrumente, ki nam dajejo možnost ukrepanja v primeru oblikovanja morebitnih balonov. Vlade morajo biti pripravljene na takšen poceni denar. Pomembno je, da bo ta denar uporabljen na učinkovit način," je povedal.
Litovce skrbi tudi, da se bodo zvišale cene življenjskih potrebščin. "Statistika kaže, da bo to seveda vplivalo na cene, vendar v manjši meri," je pojasnil Vasiliauskas. Prepričan je, da evro v bistvu ni povezan z inflacijo. Z njo so po njegovem mnenju neposredno povezani gospodarski cikli. "Imamo najnižjo inflacijo v naši zgodovini. Na srednji rok ne pričakujemo velikih zvišanj cen. Najprej bo evro sicer vplival na cene nekaterih storitev, npr. v kavarnah ...," je dejal.
Prepričan je, da je treba razmišljati predvsem o konkurenčnosti. "Z evrom seveda pride nekaj prednosti, vendar moramo vedno razmišljati o konkurenčnosti, o izvajanju strukturnih reform. Ne smemo počivati. Če počivamo, nas bodo trgi kaznovali. Imamo veliko takšnih primerov iz drugih držav članic območja evra in EU," je povedal Vasiliauskas.
Na spremembo odnosa do evra vpliva tudi ukrajinsko-ruska kriza
Na spremembo odnosa do evra oz. krepitev naklonjenosti do skupne evropske valute med Litovci v zadnjem času po mnenju Vasiliauskasa vpliva tudi ukrajinsko-ruska kriza, ki se je razplamtela v letošnjem letu. Guverner je ob tem opozoril na različne vidike, najprej na gospodarske odnose med Litvo in Ukrajino, ki sicer niso zelo razviti. Na Ukrajino namreč odpade le okoli 3,5 odstotka litovskega izvoza, večinoma naftnih proizvodov.
"Z gospodarskega vidika, kar se tiče Ukrajine, vpliva tako ni. Z geopolitičnega vidika pa to seveda lahko ima vpliv. Prevzem evra je zato s tega vidika za nas pomemben. Gre za zadnji korak v našem približevanju Evropi. Druga zgodba pa so Rusija in odnosi s to državo," je pojasnil Vasiliauskas.
Litva je precej odvisna od ruskih energentov. "Gazprom je glavni, monopolni dobavitelj plina, vendar litovska vlada sprejema oz. pripravlja nekatere ukrepe (za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije)," je povedal. Med drugim gradijo terminal za utekočinjeni zemeljski plin, ki bo začel delovati predvidoma konec letošnjega leta, veliko si obetajo tudi o energetske obnove stavb, ki bi znižala porabo energije.
"Če imaš takšnega soseda, kot je Rusija, nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo," je dejal Vasiliauskas. Litva z Rusijo trenutno ustvari okoli 19 odstotkov zunanje trgovine, potem ko jo je pred prvo rusko krizo leta 1999 več kot 50 odstotkov. Izvoz se zdaj trudijo še bolj diverzificirati, predvsem v smeri Evrope in tretjih trgov. "Ruski trg je sicer zelo dobičkonosen, vendar nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. Vedno tehtaš med tveganjem in denarjem," je povedal.
Na krilih reform do ene najvišjih gospodarskih rasti v Evropi
Litva, izvozno usmerjena država z 2,9 milijona prebivalcev, je pred izbruhom svetovne finančne in gospodarske krize - podobno kot Slovenija - beležila visoko gospodarsko rast, nato je zdrsnila v globoko recesijo, zdaj pa že beleži eno najvišjih stopenj gospodarske rasti v Evropi, medtem ko ima Slovenija še vedno težave. Vilniusu se letos obeta okoli 3,4-odstotna gospodarska rast, kolikor je znašala tudi lani.
"Naš bruto domači proizvod se je leta 2009 skrčil za 15 odstotkov in šele letos bomo dosegli predkrizno raven," je pojasnil guverner in dodal, da so v zadnjih letih sprejeli boleče ukrepe. "Zmanjšali smo izdatke. Konsolidacijo smo izvedli predvsem na strani izdatkov. Zvišali smo tudi davek na dodano vrednost in ukinili nekatere izjeme pri tem davku," je litovski recept za preobrat razkril Vasiliauskas.
Brez odrekanja ni šlo. "Bilo je zelo boleče. V zasebnem in javnem sektorju so plače upadle za okoli deset odstotkov, kar nam je pomagalo okrepiti konkurenčnost. Od začetka leta 2010 smo oživili izvoz, ki je bil glavni motor našega izhoda iz krize, lani in letos pa je bila bolj pomembna domača potrošnja. Izvedli smo tudi nekaj reform," je pojasnil.
Kot pravi, tega ni bilo lahko, a hkrati tudi ne zelo težko pojasniti ljudem. "Vsi so razumeli, da je treba nekaj narediti, sicer bomo imeli v prihodnjih letih velike težave. Seveda so se tudi pritoževali," je dejal prvi mož regulatorja litovskega bančnega trga in dodal, da je eden od argumentov nasprotnikov evra ta, zakaj bi plačevali za države v težavah.
Litva je minimalno plačo, kar je pogosto eno od perečih vprašanj v Sloveniji, zadnjič zvišala v začetku letošnjega leta. "To ni negativno vplivalo na našo konkurenčnost, če npr. primerjamo stroške dela in dobičkonosnost," je povedal guverner. Zdaj razmišljajo o morebitnem novem zvišanju minimalne plače, vendar je to po njegovem bolj povezano s tem, da bi dobili enostavnejše številke v evrih.
Devetdeset odstotkov litovske bančne industrije v rokah Skandinavcev
Litovski bančni sistem je po oceni Vasiliauskasa zelo konservativen in predstavlja okoli 65 odstotkov litovskega bruto domačega proizvoda. "Ni zelo velik in sofisticiran, gre za poslovanje s prebivalstvom," je dejal. Večina bančnega sistema je v lasti tujcev. "Devetdeset odstotkov naših bank imajo v lasti Skandinavci. To pomeni, da imamo precej koncentriran bančni sistem," je povedal.
Od začetka leta 2011 do konca lanskega leta je litovska centralna banka posredovala v dveh domačih bankah - eno so v skladu s stečajnimi postopki zaprli, drugo pa so razdelili na dobro in slabo banko. Slabši del je šel v stečaj, dober del pa so prodali drugi banki. "Naredili smo nekaj intervencij in očistili naš bančni sistem. A kot sem dejal, je sistem precej konservativen," je povedal guverner.
Kot je pojasnil, so glavni del privatizacije izpeljali takoj po razglasitvi neodvisnosti, približno od leta 1991 do 1998. "V našem primeru ima država v lasti podjetja v energetskem sektorju, druga pa so bolj ali manj v zasebni lasti. A zgodba vsake države je posebna," je dejal in dodal, da so tudi Litovci naredili napake.
"Mislim, da je bila privatizacija v nekaterih primerih prehitra. Rezultat te hitre privatizacije je bilo to, da nekatera podjetja niso bila v lasti pravih ljudi. Odnosi med podjetji in bankami so vplivali na prvo bančno krizo v Litvi v letih 1995 in 1996," je povedal in dodal, da so se soočili tudi s primeri menedžerskih odkupov. "V splošnem bi rekel, da je bila privatizacija bolj pozitivna izkušnja," je sklenil guverner Vasiliauskas. Glavni investitorji v Litvi so evropske države.
