Ustavno sodišče bo danes ustno razglasilo odločitev glede skladnosti zakona o davku na nepremičnine z ustavo. S tem bo jasna usoda enega od ključnih javnofinančnih ukrepov države v tem letu. Pobudniki ustavne presoje so na podlagi februarske javne obravnave na ustavnem sodišču ocenjevali, da bo zakon razglašen za neustavnega.
Razveljavijo lahko posamezne člene ali pa kar celoten zakon
Ustavni sodniki lahko na javni razglasitvi ugotovijo neustavnost zakona ter vladi in DZ naložijo, da v določenem roku, običajno gre za leto dni, neustavnost odpravita. Lahko pa tudi razveljavijo določene člene ali pa kar celoten zakon.
Ustavni sodniki bi lahko v primeru razveljavitve zakona na primer določili tudi, da do oblikovanja nove zakonske ureditve davka na nepremičnine veljajo dajatve, ki jih novi davek nadomešča. Gre za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na premoženje, nadomestilo za uporabo gozdnih cest in davek na nepremičnine večje vrednosti.
Od odločitve odvisna usoda novele zakona, ki jo je v četrtek potrdil DZ
Od odločitve ustavnega sodišča bo odvisna tudi nadaljnja pot novele zakona o davku na nepremičnine, ki jo je v četrtek potrdil DZ.
Ta uvaja nekatere spremembe, ki so se izkazale za potrebne pri izvajanju zakona. Za vse stanovanjske nepremičnine, ne glede na rezidenčnost, stopnjo davka določa pri 0,15 odstotka, zavezancem pa daje mesec dni več časa za urejanje podatkov. Rok za izdajo davčnih odločb se zamika za poldrugi mesec, na 15. julij, s čimer se premikajo tudi roki za plačilo davka v letošnjem letu.
Poslanci so v novelo naknadno vnesli tudi znižanje obdavčitve poslovnih nepremičnin z 0,75 na 0,59 odstotka.
Če bo ustavno sodišče ugotovilo neustavnost zakona in naložilo njegovo odpravo, bo novela po sprejemu lahko sicer začela veljati, a bo njena vsebina v konfliktu z odločitvijo ustavnega sodišča.
Če pa se ustavni sodniki odločijo za razveljavitev zakona, potem ima ta odločitev takojšnji učinek in zakona, ki bi se lahko dopolnjeval, ni več. Novela bi bila tako brezpredmetna.
