Veliko Indijcev, ki so spremljali razvoj svojega gospodarstva v tretje največje gospodarstvo v Aziji z razvitim tehnološkim, zdravstvenim in telekomunikacijskim sektorjem, se sramuje železniških povezav v državi.
Ko se vlak Kalka Mail ob zori pripelje na železniško postajo v Delhi, je vsak človek odgovoren sam zase. Še preden se vlak ustavi se gneča ljudi poskuša vkrcati na vlak, ki potuje do Kolkate, oddaljene 1.500 kilometrov in 25 ur vožnje. Potovali bodo na eni izmed najbolj zastarelih in eni najbolj nevarnih železniški povezav na svetu. Bose ženske z otroci kričijo, da jih spustijo v vagon, medtem ko se stara gospa trudi obstati na platformi. Nad gnečo potujejo kovčki, ki jih na glavah prenašajo zaposleni. Nekateri potniki se ustavijo, da si umijejo zobe na platformi, kjer se razprostira vonj po iztrebkih. Poleg znaka 'Ne pljuvaj!' leži dojenček in se duši v neznosnem vonju, medtem ko nanj pazi njegova mati.
Začel se je nov dan na železnici v Indiji - še en dan, ko se država trudi prebiti med bogata gospodarstva. Do konca dneva bo na 64.000 kilometrih železniških prog umrlo okoli 40 ljudi. Mnogi med njimi bodo revni ljudje, ki živijo blizu proge in železnico izkoriščajo kot mesto za umivanje in sanitarije. Nekateri bodo padli iz prenapolnjenih vagonov. Izmed 20 milijonov ljudi, ki dnevno potujejo, bodo mnogi na cilj prispeli več ur ali celo dan z zamudo. Omrežje in sistemi za usmerjanje vlakov so bili zgrajeni še preden so se Indijci osamosvojili od Velike Britanije, torej še pred letom 1947. Podjetja, vključno s tujimi podjetji in izvozniki, bodo znova ogorčena, saj morajo njihovi tovorni vlaki dati prednost počasnim potniškim vlakom. Po celi državi bodo morali vlaki, ki prevažajo surovine in drug tovor čakati več ur, vse dokler ne dobijo dovoljenja za nadaljevanje poti.
Zasterela infrastruktura in pomanjkanje politične volje
Spomladi je že kazalo na to, da je Indiji uspelo najti politično voljo za spopad s problemom železniških povezav. Sporočili so, da bodo prvič v osmih letih zvišali cene prevozov, kot del načrta za izboljšanje varnosti in učinkovitosti železniškega omrežja. Načrt žal ni zaživel, le nekaj dni po predstavljenem načrtu je namreč odstopil minister, zadolžen za železniško omrežje. "Zaskrbljen sem zaradi varnosti. Zato sem to naredil," je odstop komentiral bivši minister Dinesh Trivedi. Zvišanju cene vozovnic je nasprotovala predsednica njegove politične stranke, Mamate Banerjee. Zadolžena je bila za regijo Zahodnega Bengala, kjer živi 90 milijonov revnih prebivalcev, katerim poceni železniški prevozi predstavljajo karto za boljše življenje, saj si tako lahko poiščejo službo tudi v drugih, bolj oddaljenih regijah. Na mesto sedaj že bivšega ministra Trivedija je bil nastavljen še en politik Banerjeejeve stranke, Mukul Roy. Preklical je skoraj vse načrtovane podražitve in določil, da se bodo cene prevozov zvišale le za potnike prvega in drugega razreda v klimatiziranih vagonih. Veliko ljudi je prepričanih, da bo Indija kmalu prisiljena popeljati železnice v 21.stoletje. Znano je, da indijske železnice potrebujejo več denarja. Zaposlujejo približno 1,36 milijona ljudi in se tako uvrščajo med deset največjih delodajalcev na svetu. Vsako leto povečajo število vlakov, samo omrežje pa ostaja nespremenjeno. Tudi zato je tako veliko zamud in nesreč.
Julija lani Kalka Mail ni prispel do svoje destinacije, motorji so nenadoma ugasnili in več kot deset vagonov je iztirilo. V nesreči je umrlo 71 ljudi. Dogodek je šokiral Indijo, čeprav je bila to le ena v vrsti smrtnih železniških nesreč. Veliko Indijcev, ki so spremljali kako se je njihovo gospodarstvo razvilo v treje največje gospodarstvo v Aziji z razvitim tehnološkim, zdravstvenim in telekomunikacijskim sektorjem, se sramuje železniških povezav v državi. To se čuti predvsem takrat, ko se primerjajo s sosednjo Kitajsko, kjer vlaki s hitrostjo 300 kilometrov na uro prevažajo potnike do sekunde natančno. Edine varnostne skrbi na Kitajskem pa so povezane s prehitrim razvojem in ne s pomanjkanjem le tega. Samo za primerjavo, indijski najhitrejši vlak doseže – in še to samo na enem odseku - hitrost 161 kilometrov na uro.
Železnice kot odsev sistemskih problemov
Kritiki v železnicah vidijo probleme, s katerimi se država sooča v vseh sektorjih: birokracija, neučinkovitost, pomanjkanje investicij in politično nasprotovanje zasebnemu kapitalu. V letošnjem vladnem poročilu so raziskovalci ugotovili, da bi modernizacija železniškega omrežja lahko dodala do dve odstotni točki k indijskemu BDP, ustvarjena bi bila nova delovna mesta, priharnili bi energijo in prevoz potnikov ter blaga bi postal bolj učinkovit. Čeprav je vladajoča stranka nakazala, da je pripravljena podpreti številne projekte, namenjene modernizaciji železnic, se kritiki z njimi ne strinjajo. "Če pogledate zgodovino ukrepov o katerih se je razpravljalo in kateri so bili dejansko tudi implementirani, boste videli precej slabo sliko. Premakniti se morajo od govorjenja k dejanjem," je dejal Pratyush Kumar, predstavnik General Electric v Indiji.
Gospodarska situacija bi lahko Indijo prisilila v odprtje zasebnemu kapitalu
Poročilo McKinsley pravi, da bo Indija morala za železnice v naslednjem desetletju porabiti najmanj 200 mlijard ameriških dolarjev. Dodajajo tudi, da bi morala biti ta številka bližje 300 milijardam, vključno z izgradnjo petih koridorjev za tovorni promet. Glede na to, da je Indija na poti k petodstotnemu proračunskemu primankljaju v obdobju 2012/2013 in upoštevaje upočasnjevanje gospodarske rasti, veliko investitorjev upa, da državi ne bo preostalo drugega, kot da sprejme javno-zasebna partnerstva in odpre omrežje za tuje investitorje. Obstaja veliko zanimanja in ogromen del potrebnih sredstev bi lahko dobili od zasebnih investitorjev. Do zdaj so bile železnice nenaklonjene tej možnosti.
Za odprtje zasebnemu kapitalu bi verjetno potrebovali nove vodilne kadre, ki ne bodo več gledali na železnice kot na superpoceni način zadovoljevanja množice z javnim prevozom. Političnemu vodstvu manjka občutek za poslovanje in železnice zaradi tega trpijo. Časa za železnice, da spravijo gospodarstvo nazaj na tire, zmanjkuje. Manjka nam politična volja, je povedal neimenovan predstavnik na ministrstvu za železnice.
