Pred kratkim sem v medijih zasledila zanimiv, če ne kar šokanten prispevek o pogojih za pridobitev stanovanjskega kredita. Poleg dolgoročne in stabilne zaposlitve, finančnih zmožnosti za odplačevanje anuitet, dokazil o rednem prejemanju finančnih sredstev, banka navadno zahteva zavarovanje posojila, saj se s tem zavaruje pred možnostjo nepoplačila.
V kolikor kreditojemalec ne poplača tekočih obveznosti bo banka svoj denar dobila iz naslova obveznega zavarovanja kredita. Pri stanovanjskih kreditih navadno iz hipoteke, v redkih primerih s strani porokov. Vsekakor pa vnovčevanje jamstev ni prijetno za kreditojemalca, saj se lahko zgodi, da poleg izgube nepremičnine še vedno ostane dolžnik banki.
V zadnjem času se pogosteje pojavlja dodani pogoj pri najemanju kredita. Poleg kredita, banka svojim strankam skuša prodati tudi eno izmed oblik življenjskega zavarovanja. A le to nima nobene neposredne povezave s kreditom in njegovim obveznim zavarovanjem. V primeru, da svojo polico življenskega zavarovanja vinkuliramo banki, le ta v primeru smrti kreditojemalca poplača svoje terjatve iz naslova zavarovanja za primer smrti. Namen police življenjskega zavarovanja je torej zaščita dedičev kreditojemalca.
Potrebno je razumeti, da je banka poslovni subjekt, torej so dodatni prihodki, ki vodijo k dobičku zaželjeni. Z dobro, čeprav zavajujočo, ponudbo banka pridobi dodatne prihodke. Vprašanje, ki si ga kreditojemalec mora zastaviti je: “Ali je res nujno, da za pridobitev kredita sklenem življenjsko zavarovanje?” Ne. Za pridobitev kredita je življenjsko zavarovanje nepomembno. Drži , da je obrestna mera, ki jo banka ponudi v primeru sklenitve zavarovanja, nižja. Vendar pa zavarovanje stane in v primeru, da stranka zavarovanja ne potrebuje, plačuje več kot v primeru višje obrestne mere. Banka ima v takšnem poslu veliko večje koristi, saj s prodajo zavarovanja pridobi več, kot izgubi z znižanjem obrestne mere. Redke osveščene stranke v takšni situaciji preprosto zavrnejo sklenitev življenjskega zavarovanja a zanimivo, kljub temu dobijo posojilo z ugodnejšo obrestno mero.
Pri svojem delu s strankami opažam tudi, da veliko bančnih svetovalcev ni povsem iskrenih glede strankinih možnosti spremembe življenjskega zavarovanja. Bančni skrbniki svoje komitente večkrat opozorijo, da ne smejo oz. ne morejo nadomestiti življenjskega zavarovanja, ker bi to spremenilo obrestno mero kredita. Kar pa ni v skladu s pogoji kredita. V pogojih takšnih bančnih kreditov je navedeno, da nižja obrestna mera zahteva kreditojemalčevo življenjsko zavarovanje. Torej bi lahko kreditojemalec čez celo dobo kredita iskal bolj ugodno zavarovanje ga spreminjal in še vedno zadostil pogojem najema kredita. Vendar večina kreditojemalcev tega ne preveri in verjame svojemu bančniku na besedo. Za kredit namreč podpišemo kreditno pogodbo v kateri se tako kreditodajalec kot tudi kreditojemalec zavežeta, da se bosta držala vsak svojih pogodbenih obveznosti. Torej, v kolikor želi katerakoli stranka bistveno spremeniti pogoje, se mora druga stran s tem nepreklicno strinjati.
Življensko zavarovanje torej ni pogoj za pridobitev kredita. Je pa kljub temu primeren produkt za kreditojemalca, ki rešuje finančni problem, saj nasledniki v primeru smrti nosilca kredita lahko doživijo velik izpad dohodka in bi dediščina kredita po vsej verjetnosti znatno ogrozila njihovo finančno stanje. Zavedati se morate da niste obvezani, da tovrsten produkt sklenete pri banki kreditodajalki. V zadnjih dveh letih je cena življenjskih zavarovanj močno upadla. Pojavilo se je več novih ponudnikov zavarovanj, ki poleg osnovnega zavarovanja ponujajo tudi dodatna zavarovanja za primer nezgode in bolezni. Za našega kreditojemalca to pomeni, da lahko dobi na tržišču cenejše zavarovanje z vključenimi dodatki. V kolikor pa kakršnokoli življensko, riziko zavarovanje že imate, lahko banki ponudite vinkulacijo le tega. Za vas bo to nedvomno cenejša rešitev.
Pomembno je, da se kot potrošnik zavedate svojih pravic in svojih obveznosti. Med katere sklenitev življenskega zavarovanja zgolj v namen odobritve kredita pač ne sodi.
