Tudi letošnji maj je potrdil izrek Sell in May and go away (prodaj v maju in pojdi stran). Borzni trgi so tako tudi v letošnjem maju podlegli močnim prodajnim pritiskom. Evropska dolžniška kriza na čelu z Grčijo je ponovno stopila v ospredje. Končni učinek je bil enak in sicer negativen vpliv na domačo valuto in kratkoročno povečan prodajni pritisk na borzah. Tokrat se je temu scenariju pridružila skrb glede ohlajanja globalne gospodarske aktivnosti. Razloge za to lahko poiščemo v restriktivni
Dolžniška kriza v Evropi je tukaj in ni za pričakovati, da se je bomo kar tako rešili. Prvotna pomoč Grčiji v višini 110 milijard evrov, kot kaže ni dala želenih rezultatov. Zato so si na zasedanju evropskih finančnih ministrov v Bruslju omislili »reprofiling« oziroma mehko prestrukturiranje dolga. Med drugim bi z mehkim prestrukturiranjem dolga dosegli podaljšanje roka zapadanja obveznosti iz naslova finančne injekcije, ki sta jo priskrbeli Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF).
Prvotna pomoč Grčiji ni dala želenih rezultatov. Zato so si na zasedanju evropskih finančnih ministrov v Bruslju omislili »reprofiling« oziroma mehko prestrukturiranje dolga.
Kljub temu, da je to dogovor prostovoljne narave se to obravnava kot stanje ko država ni sposobna več odplačevati svojega dolga. Povrhu so ukrepi s katerimi želi grška vlada zajeziti javni dolg neuspešni. Po zadnjih ocenah naj bi se le-ta letos povečal iz 143 odstotkov na 158 odstotkov bruto družbenega produkta, kar je sprožilo nova ugibanje o posledicah morebitnega izstopa Grčije iz evropskega monetarnega sistema. Res je, da grško gospodarstvo predstavlja le 2 odstotka evropske ekonomije, vendar bi potencialni izstop iz sistema lahko povzročil velike težave celotni regiji.
Evropski monetarni sistem nima določenega mehanizma v primeru morebitnega izstopa ene izmed držav članic. Ponovna uvedba stare valute, v tem primeru grške drahme, bi trenutni grški dolg enormno povečala, kar bi jo prisililo v »bankrot«, kar je po mnenju nekaterih edini način, ki bi lahko Grčijo na daljše obdobje ponovno postavilo na noge. Podoben scenarij so »uspešno« izvedli v Rusiji in Argentini.
Toda Grčija ni Rusija, ki sedi na velikih zalogah nafte in zemeljskega plina. Grški državni aparat predstavlja velik delež grške ekonomije, kar bi v primeru »bankrota« države stanje dodatno poslabšalo. Na mednarodnem trgu se v tem primeru ne bi našlo junaka, ki bi bil Grčiji pripravljen posoditi denar.
Za pomoč zasprosile že tri članice evroobmočja. Se bo Španija izognila podobnemu scenariju?
Portugalska je po Grčiji in Irski že tretja, ki je zaprosila za mednarodno finančno pomoč. Predstavniki EU, ECB in IMF so v okviru pogajanj Portugalski dodelil 78 milijard evrov pomoči. Portugalska vlada je s predstavniki Evropske unije (EU), Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) dosegla dogovor o fazah zmanjševanja javnega primanjkljaja. V letošnjem letu ga bodo tako zmanjšali predvidoma na 5,9 odstotka bruto domačega proizvoda, leta 2012 na 4,5 odstotka, leta 2013 pa na 3 odstotke bruto domačega proizvoda, kar je počasneje kot je bilo sprva predvideno.
Po izgubi španskih socialistov pod vodstvom Luisa Zapatera na španskih lokalnih volitvah, se je zamajalo tudi zaupanje v uspešnost izvedbe španskih reform za znižanje proračunskega primanjkljaja. Zapaterova vlada je v odgovor na krizo in da bi preprečila, da bi bila tudi Španija prisiljena zaprositi za mednarodno finančno pomoč, sprejela ostre varčevalne ukrepe, med drugim je za pet odstotkov znižala plače državnih uslužbencev in zvišala upokojitveno starost ter olajšala pogoje za odpuščanje.
Nemalo preglavic povzroča tudi zadolženost ZDA
Tudi javni dolg ZDA povzroča nemalo preglavic tamkajšnji vladi. Ameriški javni dolg je v mesecu maju presegel zgornjo še dovoljeno mejo 14.290 milijard dolarjev. Ameriški demokrati bodo do začetka julija imeli možnost, da dosežejo dogovor z republikanci o dvigu zgornje dovoljene meje. Tako si bodo lahko zagotovili še nekaj manevrskega prostora v obliki kvantitativnega sproščanja, če bi ta bil potreben. Namreč program kvantitativnega sproščanja (QE2), ki so ga sprejeli ob koncu minulega leta se zaključi v juniju. Negativne posledice usihanja QE2 so se sprva pokazale v večji korekciji na trgu surovin. Kasneje se je skrb o negativnem vplivu zaključka kvantitativnega sproščanja prenesla na preostali trg.
Okrevanja, kot smo mu bili priča lani, letos ne bo
Močnega okrevanja kot smo mu bili priča v minulem letu letos ne bo. To so pokazali tudi prvi podatki o gospodarski aktivnosti v prvem četrtletju letošnjega leta tako v zahodnem razvitem svetu kot tudi na porajajočih trgih. Kljub temu gospodarska aktivnost ostaja pozitivna in skladna s pričakovanji za leto 2011. Po ocenah mnogih analitikov bi imel trajnejši popravek cen na trgu surovin pozitiven učinek na svetovno gospodarstvo. Prvo bi izzvenel inflacijski pritisk, povečala bi se kupna moč prebivalstva, cenetralne banke bi lahko še naprej vodile bolj sproščeno monetarno politiko, kar bo olajšalo razmere šibkejšim evropskim državam in s tem zmanjšalo napetosti znotraj evroobmočja.
