V zadnjih 15-ih letih (od leta 1998) je slovenski telekomunikacijski operater imel kar sedem različnih predsednikov uprav.
V ponedeljek je z mesta predsednika uprave Hrvaškega Telekoma (HT) odstopil Ivica Mudrinić. Ker gre za hrvaško »blue-chip« podjetje, ki trenutno zaposluje okoli 5.800 ljudi, je poteza seveda vzbudila zanimanje javnosti v regiji. S prvim dnem prihodnjega leta ga bo nadomestil v tujini šolani Davor Tomašković. A pustimo tokrat naslednika ob strani; osebno sem bil pri novici pozornejši na dejstvo, da je Mudrinić na čelu HT-a preživel celih 15 let.
Sedem različnih predsednikov uprav v 15 letih
Trajanje predsedovanja za večinskega lastnika HT-a - Deutsche Telekoma - sicer ni neobičajno, saj imajo sami istega predsednika uprave Reneja Obermanna že vse od leta 2006. Bolj zanimiva je primerjava s trajanjem predsedovanja vodilnih v Telekomu Slovenije. V zadnjih 15-ih letih (od leta 1998) je slovenski telekomunikacijski operater imel kar sedem različnih predsednikov uprav! To pomeni, da je v povprečju vsak predsednik uprave vodil podjetje približno dve leti (kar je z izjemo Dremlja in Podobnika tudi blizu dejanskemu trajanju mandatov). Dve leti je v poslovnem svetu sicer veliko in lahko sprejmem argument, da so nekateri predsedniki uprave, ki so v podjetju »odrasli«, ali bili zaposleni v panogi, sposobni doseči rezultate že po enem letu. Upravičeno pa smo lahko skeptični do uspešnosti vodilnih, ki so imeli minimalne ali celo nikakršne izkušnje s poslovanjem podjetja, v katerega vstopajo.
HT bistveno bolj »radodaren« do vlagateljev
Za poenostavljeno primerjavo uspešnosti hrvaškega in slovenskega modela upravljanja na primeru telekomov si poglejmo nekaj kazalnikov poslovanja. Slika 1 prikazuje gibanje marže iz poslovanja (tako imenovane EBITDA marže) in opozarja na dve stvari: 1) HT je uspešnejše posloval v celotnem preučevanem obdobju, in 2) razlika se je z letom 2007 začela še večati. Na sliki 2, kjer je ponazorjeno gibanje dobičkonosnosti lastniškega kapitala (ROE), se ugotovitve s slike 1 le potrjujejo. Slika 3 prikazuje obseg izplačanih dividend, kjer se je HT izkazal za bistveno bolj »radodarnega« do vlagateljev.
Ne želim zaključiti, da je dolgotrajno predsedovanje ključ do uspešnega poslovanja podjetja, a dejstvo je, da človek, v tako kratkem času kot je bilo v povprečju zaupano vodenje slovenskega telekoma bivšim predsednikom uprave, lahko pokaže dosežke le v omejenem obsegu. Pa zanemarimo tokrat dilemo, ali so pretekli vodilni razpolagali z ustreznimi kvalitetami, ali ne. Mimogrede, naslednik Tomašković je bil v preteklosti že zaposlen v HT kot direktor za strategijo in razvoj.
