V prejšnjem prispevku smo na kratko predstavili osnove trga izvedenih finančnih instrumentov, v današnjem prispevku pa bomo kaj več povedali o trgovanju s terminskimi pogodbami (futures).
Načeloma trgovanje s terminskimi pogodbami poteka na podoben način kot z delnicami, s tem, da tukaj nimamo vzdrževalcev likvidnosti (market maker) in lahko pogodbo tudi prodamo na kratko oziroma shortamo brez kakršnihkoli posebnosti ali komplikacij, za razliko od delnic, kjer si moramo delnice najprej izposoditi. Zato je običajno potrebno ob nakupu/prodaji specificirati ali gre za odpiranje nove pozicije (buy-to-open, sell-to-open) ali pa za zapiranje obstoječe pozicije (sell-to-close, buy-to-close).
Ob nakupu ali prodaji (short oziroma sell-to-open) pogodbe moramo zagotoviti varnostno kritje, ki je predpisano s strani borze oziroma posrednika. Varnostno kritje je po navadi le majhen del celotne vrednosti terminske pogodbe. Na primer, terminska pogodba na delniški indeks S&P 500 (e-mini) s katero se trguje na Chicago Mercantile Exchange (CME) ima zahtevano varnostno kritje le 5.625 USD, med tem ko je vrednost pogodbe 65.475 USD (trenutna vrednost pogodbe je tržna cena, ki je 1.309,50 krat 50, ki je multiplikator oziroma 1 indeksna točka je vredna 50 USD). Iz tega tudi izhaja, da pri tej pogodbi imamo več kot 10x finančni vzvod, ki je značilen za izvedene finančne instrumente.
Dobički in izgube se realizirajo dnevno
Še ena posebnost trgovanja s terminskimi pogodbami je v tem, da se dobički in izgube dnevno realizirajo. Torej, za razliko od delnic, na koncu vsakega trgovalnega dne se izračuna dobiček/izguba za ta dan in se te dobičke/izgube tudi dejansko poravnajo v denarju (angl. mark-to-market). Primer, kupili smo 1 e-mini terminsko pogodbo na S&P 500 po ceni 1.309,50. Na koncu trgovalnega dneva je cena padla na 1.300. To pomeni, da smo imeli 9,50 indeksnih točk izgube oziroma 475 USD (9,50x50). Teh 475 USD nam bo naš posrednik odtegnil z računa, ki ga imamo odprtega pri njem. Naslednji dan smo še naprej držali pogodbo in ob koncu dneva je bila cena 1320. To pomeni, da smo imeli 20 točk dobička (1320-1300), kar predstavlja 1.000 USD. Ta denar nam bo posrednik nakazal na naš račun. Tretji dan smo se odločili prodati pogodbo po ceni 1318. Pri tem se nam bo obračunala izguba v višini 2 indeksnih točk (1318-1320) oziroma 100 USD. Če pogledamo skupni rezultat smo kupili za 1.309,50, prodali pa po 1318, s tem smo imeli 8,5 točk dobička oziroma 425 USD. Denarni tok, ki smo ga imeli po dnevih pa je bil -475, +1.000, -100 oziroma neto +425 USD.
Nevarnost vzvoda
Torej moramo biti pozorni, da imamo dovolj denarja na računu, da pokrijemo potencialne izgube. Iz tega se tudi lepo vidi nevarnost terminskih pogodb oziroma finančnega vzvoda, ki ga ponujajo. Za odprtje pozicije potrebujemo le 5.625 USD (iz zgornjega primera), ki pokrije izgubo v višini 112,50 indeksnih točk (5.625/50=112,50), večji premik indeksa pa nam lahko prinese izgubo, ki je veliko večja od vsote denarja, ki ga imamo na računu. Sicer imajo borze določene dnevne limite velikosti premika cene in če je ta dosežen se trgovanje ustavi, ali začasno ali pa do naslednjega dne. Prav tako imajo borzni posredniki varnostne mehanizme, ki bi v primeru večje izgube avtomatsko zaprli vašo pozicijo, ampak na te mehanizme se ne gre zanašati, ker ste v vsakem primeru odgovorni za celotno izgubo, ki bi nastala. Priporočljivo se je tudi pozanimati pri svojem borznem posredniku kako imajo urejene postopke omejevanja izgube oziroma izdaje zahtevka za nakazilo dodatnih sredstev (margin call). Seveda predstavlja prilagoditev velikosti svojih pozicij razpoložljivim denarnim sredstvam najbolj zanesljiv način za preprečevanje takšnih situacij.
Obstajata dva načina zapadanja
Naslednja pomembna zadeva na katero moramo paziti pri trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti je način zapadlosti oziroma poravnave posamezne pogodbe, to velja tako za terminske pogodbe kot za opcije, vendar se bomo v današnjem prispevku posvetili samo terminskim pogodbam, o opcijah pa bomo govorili naslednjič.
Obstajata dva načina zapadanja in sicer denarna poravnava ali pa fizična dostava osnovnega instrumenta. Pri denarni poravnavi je postopek popolnoma enak kot pri obračunu dnevnih dobičkov/izgub, ki smo ga opisali zgoraj. Dejansko sploh ni nobene razlike med postopki z izjemo načina izračuna končne poravnalne cene (final settlement price) o katerem bomo več povedali v prispevku o opcijah. Pri fizični poravnavi, ki je značilna predvsem za terminske pogodbe na obveznice in surovine, pa dejansko pride do dostave osnovnega instrumenta, torej obveznice ali pa surovine. Vendar načeloma velja pravilo, da v primeru fizične stranke posrednik ne bo niti dopustil, da bi stranka držala pogodbo do zapadlosti in bi potem morala dostaviti ali pa sprejeti nafto, zlato, pšenico ali katero drugo surovino. Tukaj je spet priporočljivo preveriti pri svojem posredniku kakšen je njihov postopek v takšnih primerih.
Na način poravnave pa se seveda navezuje datum zapadlosti, ki ga prav tako morate vedno imeti v glavi in po potrebi pravočasno zapreti staro pogodbo ter odpreti novo. Vsi pomembni datumi so napisani v pogodbenih specifikacijah (contract specifications).
To je bil le kratek oziroma površinski pregled trgovanja s terminskimi pogodbami, zato priporočamo vsem, ki želijo trgovati s terminskimi pogodbami, da pred svojim prvim poslom podrobno preučijo vse aspekte trgovanja z določeno pogodbo. Seveda pa ste več kot dobrodošli, da nam pošljete vaša konkretna vprašanja preko kontaktnega obrazca in vam bomo po naših najboljših močeh odgovorili na njih.
Naslednjič o opcijah…
