Smiselno nadaljevanje naše spontane serije prispevkov na temo opisa trgovanja z obveznicami in delnicami je opis trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, ne glede na to da s tem serija prispevkov ne bo več spontana ampak sistematična.
Izvedeni finančni instrumenti se delijo na tiste s katerimi se trguje na over-the-counter (OTC) trgu in tiste s katerimi se trguje na borzah (angl. exchange-traded). OTC trg je nekje 10-krat večji od borznega trga, čeprav je po finančni krizi vedno več govora o tem, da bi se trgovanje v čim večji meri preneslo na organiziran oziroma borzni trg.
Prednosti in slabosti OTC trga
Prednost OTC trga je v tem, da se sklepajo posli direktno med dvema strankama in se lahko pogodbe poljubno prilagajajo. Z drugimi besedami, na OTC trgu je nabor instrumentov in možnosti praktično neomejen oziroma je omejen le s kreativnostjo udeležencev. Prav tako je OTC trg netransparenten, kar pomeni, da lahko veliki igralci sklepajo posle brez, da bi drugi udeleženci kaj izvedeli o tem. Nenazadnje je ta trg tudi nereguliran, kar je sicer lahko tudi slabost, ampak za glavne igralce je to prednost, kateri se težko odrečejo. Po drugi strani, primarna slabost OTC trga je v tem, da vsak udeleženec nosi kreditno tveganje nasprotne stranke, da le-ta ne bo izpolnila svojih obveznosti. Za primer lahko vzamemo ameriško zavarovalnico AIG, ki je zabredla v velike težave v času finančne krize potem pa jo je morala reševati država (na tem mestu ne bi razpravljal ali so se pravilno odločili za reševanje oziroma način reševanja ali ne), saj v nasportnem primeru AIG ne bi bila zmožna izpolniti svojih obveznosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov in bi s tem povzročila še večjo krizo.
Glavni udeleženci na OTC trgu so banke, ki delujejo kot dealerji oziroma market makerji (za katere je, mimogrede, ta dejavnost izredno donosna in ravno iz tega razloga zelo nasprotujejo prenosu trgovanja na organiziran trg), različna podjetja, ki pridejo na trg z namenom varovanja določene vrste tveganja, ki so mu izpostavljena pri svojem poslovanju, ter institucionalni vlagatelji, ki prav tako pridejo na trg z namenom varovanja svojih pozicij ali pa špekuliranja na določen izid na trgu.
Vendar je OTC trg dosegljiv samo institucionalnim vlagateljem zato ne bomo več izgubljali besed o tem trgu in se bomo raje posvetili borznemu trgu, ki je dostopen tudi manjšim vlagateljem oziroma fizičnim osebam.
Borzni trg
Borzni trg ponuja precej manj možnosti z vidika nabora izvedenih finančnih instrumentov, ki pa so obenem standardizirani, kar pomeni, da so vsi glavni elementi pogodbe (osnovni instrument, količina osnovnega instrumenta, datum zapadlosti, način zapadlosti, itd.) že vnaprej določeni oziroma so fiksni in se ne spreminjajo. Standardizirane elemente posameznega izvedenega finančnega instrumenta, ki se imenujejo “Contract Specifications” lahko najdete na spletni strani borze, na kateri se z instrumentom trguje.
Nasvet – preden sklenete prvi posel s kakršnimkoli izvedenim finančnim instrumentom obvezno preberite “contract specifications” za ta instrument in se prepričajte, da vse razumete!
Od “klasičnih” izvedenih finančnih instrumentov se na borzi trguje s terminskimi pogodbami (angl. futures) in opcijami, ki se lahko nanašajo na delniške indekse, delnice, indekse volatilnosti, surovine, valute, obveznice, obrestne mere, vreme, cene nepremičnin in še kaj. Za “klasične” izvedene finančne instrumente tudi velja, da ni kreditnega tveganja nasprotne stranke, saj klirinška hiša garantira izpolnitev vsake pogodbe. Z drugimi besedami, čeprav posel direktno skleneta dva udeleženca na borznem trgu, vlogo nasprotne stranke pri obeh udeležencih prevzame klirinška hiša. To pomeni, da če mi sklenemo posel na borzi z AIG, ki gre nato v stečaj, nam ni treba skrbeti, kaj se bo zgodilo z našo pogodbo, ker bo klirinška hiša zagotovila poravnavo oziroma izpolnitev potencialne obveznosti s strani AIG.
Vendar, POZOR, za druge instrumente, kot so certifikati in warranti to ne velja! Vsak kupec certifikata ali warranta nosi kreditno tveganje izdajatelja le-tega. Borza je v tem primeru le organiziran “prostor” za sklepanje poslov.
Naslednjič o terminskih pogodbah…
