»Tenutno smo nedvomno sredi valutne vojne«

V zadnjem času so centralne banke po vsem svetu, vključno s tistimi na Filipinih, na Tajskem, v Indoneziji, Maleziji, Izraelu, Tajvanu, Braziliji in na Japonskem, intevenirale na deviznih trgih v upanju devalvacije lastne valute (več v »Zakaj lahko naraščanje valutnega konflikta veliko stane?«). Ampak zdi se, kot da se valutni špekulanti gibljejo prav tako hitro, prodajajo ameriške dolarje in stavijo na to, da bo ameriška valuta nadaljevala padec. O tem priča tudi podatek, da so stave na nadaljnji padec ameriškega dolarja v tednu, ki se je končal 15. oktobra, na terminskem trgu v Chicagu z 32,6 milijardami, dosegle skoraj rekordne vrednosti. Nenadoma se zdi, da je vsak narod na valutnem trgu sam zase in poskuša obrniti valutna razmerja v svojo korist. Ali lahko govorimo o začetku "valutne vojne"?

Aleš Šoba, Krekova DZU: »Tenutno smo nedvomno sredi valutne vojne. Problem je močna podcenjenost valut držav v razvoju (na čelu je Kitajska) nasproti ameriškemu dolarju, s katerimi vzdržujejo izvozno naravnan model svojih gospodarstev. Po oceni OECD ja tako kitajska valuta 70 odstotkov podcenjena v primerjavi z ameriškim dolarjem. ZDA imajo velik trgovinski primankljaj in ga skušajo zmanjšati z cenejšim dolarjem. Ker Kitajska noče sodelovati, je eden izmed možnih načinov zmanjšati vrednost dolarja s povečanjem obsega dolarjev v obtoku z kvantitativnim popuščanjem (QE2), ki ga nameravajo pričeti izvajati v mesecu novembru.«

V preteklih tednih smo bili priča napetostim med razvitimi državami ter državami v razvoju, predvsem Kitajsko. V Washingtonu, Tokiu in po najpomembnejših prestolnicah območja evra so namreč prepričani, da v Pekingu umetno zadržujejo podcenjen tečaj juana glede na dolar, evro in jen ter s tem krepijo konkurenčne prednosti kitajskih izvoznikov. Kitajske oblasti odgovarjajo, da gre zgolj za protekcionistične vzgibe razvitih držav. Ali menite, da bo Kitajska popustila zahtevam najrazvitejših držav z ZDA na čelu, da naj zviša tečaj juana?

Aleš Šoba, Krekova DZU: »Kitajska bo popustila, ampak zvišanje tečaja juana bo postopno. Nenaden skok tečaja bi ogrozil mnogo izvoznih podjetij, ki delajo na robu profitabilnosti, česar si Kitajska ne bo dovolila. Zatorej bodo postopoma zviševali tečaj in hkrati stimulirali domačo potrošnjo. Pritisk na Kitajsko bo v prihodnje vedno večji. Tako je brazilski finančni minister nedavno predlagal, da MDS uvede indeks, ki meri manipulacijo valut posameznih držav. Ideja je, da bi s tem indeksom prepoznali države, ki umetno držijo svojo valuto podcenjeno in s tem vzpodbujajo svoj izvoz na račun ostalih držav. Gre za nelegalne subvencije, ki bi morale biti kaznovane s strani WTO.«

Nenaden padec dolarja proti drugim valutam - za približno 10 odstotkov od junija letošnjega leta, je vznemiril občutljivo ravnotežje svetovnega gospodarstva, ki si še vedno ni opomoglo od posledic finančne krize. Mnoge druge valute, zlasti v Aziji in na razvijajočih se trgih, kot je npr. Brazilija, skokovito naraščajo kot posledica padca dolarja. Tako njihova gospodarstva privlačijo poplave špekulativnega kapitala tistih, ki iščejo višje obrestne mere in so tako v nevarnosti pregrevanja. Kakšne posledice bi lahko imelo dodatno tiskanje denarja s strani Fed in kako pričakujete da se bo ameriški dolar gibal v prihodnje?

Aleš Šoba, Krekova DZU: »Posledica dodatnega tiskanja denarja s strani Fed bo, da se bo le ta selil v države v razvoju, predvsem v njihove obveznice in delnice. Pričakujemo lahko nadaljno naraščanje valut držav v razvoju, padec ameriškega dolarja in naraščanje, tako cen obveznic, kot delnic držav v razvoju. Ne pričakujem pa, da se bo zaradi tega zmanjšala brezposlenost v ZDA, kar je tudi cilj QE2.«

V vsaki vojni imamo dve strani, tiste ki zmagajo in tiste ki izgubijo. Kdo bi po vašem mnenju, v primeru "valutne vojne" in dodatnih protekcionističnih ukrepih, največ pridobil in kdo bi ostal kot poraženec?

Aleš Šoba, Krekova DZU: »Zmagovalec bodo ZDA, ki so se odločile znižati vrednost dolarja in v tem bodo tudi uspele, kar pa gledano z vidika neravnovesij, ki jih imamo v svetovnem gospodarstvu ni slaba stvar, saj so trenutna neravnovesja nevzdržna. Po mojem mnenju gre za zdravo prilagoditev.«