Za vse, ki si želijo varnost in nekaj adrenalina s finančnih trgov ter predvsem višje donose, se zdijo strukturirani depoziti prava izbira. Vendar govorijo izkušnje s slovenskega in evropskega trga nekoliko drugačno zgodbo.
Strukturirani ali naložbeni depoziti so razmeroma nov in še malo razširjen varčevalni produkt na slovenskem trgu. Prvega je varčevalcem leta 2006 ponudila SKB banka, bolj množično so jih začele banke uvrščati v svojo ponudbo šele v času krize. A prav slednja je močno oklestila obrestne mere strukturiranih depozitov, ki so marsikaterega varčevalca močno razočarali.
Varnost in priložnost za visok donos?
Osnovna lastnost strukturiranih depozitov je spremenljiva obrestna mera, ki je odvisna od gibanja vrednosti finančnega instrumenta, na katerega je vezana; bodisi na košarico delnic, obveznic, borznih indeksov ali denimo na euribor. Način, kako se izračunava donos varčevanja, se razlikuje od banke do banke in je pogosto zapleten, zaradi česar velja previdnost. Obrestna mera namreč ni določena vnaprej, zaradi česar je težko napovedati, kakšen bo na koncu donos. Ker gre praviloma za večletno varčevanje, ki prinaša visoke izstopne stroške v primeru predčasne prekinitve, je za varčevalca ključno, da ve, kam vlaga denar in kaj lahko od varčevanja pričakuje. »Produkt ni primeren za nekoga, ki potrebuje oziroma začenja z gradnjo osnovnega portfelja,« so pojasnili v banki Unicredit, kjer so prepričani, da so strukturirani depoziti najprimernejši za varčevalce, ki želijo dodatno razpršiti obstoječi portfelj.
Med krizo so številni porabniki s svojimi naložbami izgubili veliko denarja, zaradi česar je bilo tako v Sloveniji kot v celotni Evropi mogoče zaznati težnjo po naložbah z manjšim tveganjem. Strukturirani depoziti so tako neke vrste kompromis med varnostjo in možnostjo višjega donosa. Banke namreč zagotavljajo izplačilo glavnice (v nekaterih primerih tudi določenih obresti), hkrati pa omogočajo varčevalcem, da si z uspešno »stavo« na finančnih trgih zagotovijo višji donos kot pri običajnem depozitu. A pri tem velja opozorilo, da je pogosto lahko ravno obratno.
Strukturirani depoziti mnogokrat manj donosni
To dokazujejo že izkušnje banke SKB, ki je na področju naložbenih depozitov med slovenskimi bankami najbolj aktivna. Doslej je namreč izdala že šest naložbenih depozitov različnih ročnosti, do danes so zapadli trije. Najuspešnejši med njimi je bil izdan v času visoke gospodarske rasti, ki se je obrestoval po vsaj 3,8-odstotni obrestni meri. Po podatkih, ki so jih zbrali na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), sta bila ostala dva strukturirana depozita zaradi padcev tečajev finančnih instrumentov precej manj uspešna. Končna obrestna mera obeh produktov se je gibala med 0 in 0,3 odstotka, s čimer je bila tudi tri in več odstotnih točk nižja, kot bi jo dobil varčevalec, če bi sklenil običajni bančni depozit z enako ročnostjo. Nekoliko poenostavljen izračun pokaže, da bi se ob vezavi 5000 evrov za dobo petih let in ob štiriodstotni obrestni meri varčevalcu nateklo za 1000 evrov obresti. Če bi enak znesek v enakem obdobju obrestovali po 0,3-odstotni obrestni meri, bi bil iztržek res pičel – le 75 evrov.
Slabše kot običajni depozit se je odrezal tudi strukturirani depozit v Abanki Vipi. Obrestna mera, ki je bila obračunana na podlagi donosa košarice sedmih indeksov, je bila praktično nična. Podobna zgodba, tako ZPS, je doletela tudi varčevalce v treh strukturiranih depozitih Banke Koper, ki so bili vezani na gibanje referenčne obrestne mere euribor. Po prvem letu oziroma prvega pol leta, ko je bil zagotovljen 5- oziroma šestodstotni donos, se depoziti denimo sploh niso več obrestovali.
Se izplača?
Evropski nadzornik trga vrednostnih papirjev (ESMA) v svojem ekonomskem poročilu ugotavlja, da je donosnost strukturiranih produktov, za katere velja 100-odstotno jamstvo, relativno nizka v primerjavi z običajnimi depoziti. Del razloga zato je v zadnjem času zagotovo tudi močan vpliv krize na finančne trge, vendar je preučevanje več kot 2750 strukturiranih produktov odkrilo, da je bila donosnost nizka tudi v drugih obdobjih.
A kot smo videli pri SKB, se varčevanje v strukturiranih depozitih lahko tudi izplača, zlasti v času konjunkture, ko so trendi na finančnih trgih obrnjeni navzgor. V negotovih časih pa se zdi, da so vsaj v Sloveniji običajni depoziti boljša izbira. Ne smemo namreč pozabiti, da so obrestne mere na dolgoročne depozite še vedno krepko višje kot v povprečju območja evra, in sicer kar za 1,5 odstotne točke. V primerjavi z Nemčijo je razlika še toliko večja, zato morda ne čudi podatek, da predstavljajo Nemčija, Francija, Italija in Belgija kar dve tretjini evropskega trga strukturiranih produktov.
