Medtem ko je vrednost ameriškega delniškega indeksa S&P 500 v letu 2011 ostala skoraj nespremenjena, so ameriške državne obveznice vlagatelje razveselile z okrog 7-odstotno donosnostjo.
Kombinacija nižje inflacije, odločitve ameriške centralne banke (FED), da pusti temeljno obrestno mero na rekordno nizkih nivojih še vsaj do leta 2014, nižja gospodarska rast (okrog 2-eh odstotkov) in višja stopnja varčevanja od začetka globalne krize v letu 2008 so razlogi, ki so postavili ameriške državne vrednostne papirje na prvo mesto med posameznimi naložbenimi razredi.
Ameriške obveznice bolj donosne od delnic
V lanskem letu smo bili priča še enemu zgodovinskemu mejniku. Glede na analizo Bianco Research in Chicago so dolgoročne državne obveznice v zadnjih 30-ih letih beležile v povprečju 11,5-odstotno donosnost na letni ravni, medtem ko se lahko ameriški delniški indeks pohvali "le" z 10,8-odstotno donosnostjo. Spomnimo se, da je v letih 79-80 prejšnjega stoletja takratni guverner ameriške centralne banke Paul Volcker v boju proti inflaciji dvignil temeljno obrestno mero na 20 odstotkov in s tem sicer potisnil ameriško gospodarstvo v vnovično recesijo, a se je kasneje ta poteza izkazala kot pravilna. Inflacija je bila premagana, deflacijski ukrepi Paul Volckerja pa so se izkazali kot začetek največjega bikovskega trenda tako na delniških trgih (trajal do leta 2000) kot tudi na trgu ameriških državnih obveznic (traja še danes).
V prihodnje take donosnosti pri obveznicah ne gre pričakovati
Ker je vsakega trenda enkrat konec, se številni vlagatelji danes sprašujejo ali smo že blizu konca 30-letnega bikovskega trenda na trgu ameriških državnih obveznic, saj je že z matematičnega vidika danes glede na obrestne mere nemogoče pričakovati podobne donose, kot smo jih bili vajeni v zadnjih 30-ih letih. Od leta 2008 so obvezniški vzajemni skladi beležili za okrog 390 milijard ameriških dolarjev neto prilivov, medtem ko so delniški vzajemni skladi beležili za okrog 800 milijard ameriških dolarjev neto odlivov. Takšne velike razlike so z zgodovinskega vidika brez primere in v zadnjem obdobju smo že priča obratu tega trenda.
Naslednji dejavnik so nizka pričakovanja ameriške gospodarske rasti za prihodnja leta, zato bi bili v primeru vrnitve rasti na trend iz zadnjih dveh desetletij, priča višjim zahtevanim donosom do dospetja in s tem nižjim cenam državnih obveznic. Dividendna donosnost ameriškega delniškega indeksa znaša trenutno okrog dveh odstotkov, kar je podobno kot znaša zahtevana donosnost 10-letne ameriške državne obveznice in kaže na relativno podcenjenost delniškega naložbenega razreda. Tukaj je še grožnja višje inflacije v prihodnjih letih, ki bi prav tako zvišala zahtevano donosnost državnih obveznic in povzročila padec njihovih cen. V primeru, da ZDA ne gredo po poti scenarija japonske stagnacije v zadnjih dveh desetletjih, imamo danes vrsto dejavnikov, ki govorijo v prid višji zahtevani donosnosti državnih obveznic.
Kako lahko vlagatelji izkoristijo takšen scenarij?
Takšen scenarij lahko vlagatelji izkoristijo z nakupom ETF-a TBT US, ki omogoča doseganje 2-kratnika dnevnega donosa, ki je obratno sorazmeren gibanju indeksa Barclays Capital 20+ Year U.S. Treasury Index. To pomeni, da z nakupom ETF-a TBT vlagatelj doseže pozitivne donose ob padcu cen ameriških državnih obveznic in obratno. Poleg letnega stroškovnega količnika ETF-a, ki znaša 0,93 odstotka, je potrebno opozoriti na valutno izpostavljenost do vrednosti ameriškega dolarja.
ProShares UltraShort 20+ Year Treasury - LINK
