Zmagale so stare stranke, pripravljene varčevati, zato je logično bila prva reakcija na trgih pozitivna. Toda previdno, ponovno je možen pat položaj, ko se ne bo moglo sestaviti koalicije.
V preteklem tednu je S&P500 zrasel za 1,3 odstotka, nemški DAX pa za 1,6 odstotka. Osrednji grški indeks je zrasel za 13,7 odstotka.
Volitve v Grčiji pomembne, a ključnih težav ne bodo rešile
Za nami so sedaj grške volitve. Zmagale so stare stranke, pripravljene varčevati, zato je logično bila prva reakcija na trgih pozitivna. Toda previdno, ponovno je možen pat položaj, ko se ne bo moglo sestaviti koalicije. Obenem pa je treba razumeti, da so sicer volitve v Grčiji bile pomembne, a ključnih težav ne morejo razrešiti. Vsak zmagovalec volitev se bo namreč znašel pred isto, praktično nerešljivo težavo: dolg Grčije je še naprej previsok, gospodarstvo tone v vse večji recesiji, državljani pa so še dodatno z dvigi gotovine izčrpali banke. Posledično so bolj ključni koraki Evrope, kako bo reagirala na zmagovalca volitev ter kako bo reševala situacijo, da se ne bo razširila še na Španijo. Morda so tako stari Grki res bili zibelka nove civilizacije, a z današnjega vidika se zdi ta perspektiva tragikomična.
Nokia: Zgodba o uspehu se je spremenila v nočno moro
Na nek način bi podobno lahko rekli o Nokii. Še leta 2008 je Nokia dominirala trg mobilnih telefonov z okoli 40 odstotnim tržnim deležem, pri čemer je bil delež pri t.i. pametnih telefonih še višji, 44 odstoten. Drugi Samsung je tedaj imel manj kot 17 odstotni tržni delež, Research in Motion pa je kot drugi pri pametnih telefonih imel tudi malo manj kot 17 odstotkov. Nokia je bila sinonim za kvaliteto in tudi inovativnost, po ekonomskih predavalnicah pa se je predavalo o Nokii kot uspešnem poslovnem modelu in čisti zgodbi o uspehu. V treh letih se je ta zgodba spremenila v nočno moro. V prvem četrtletju letošnjega leta ima Nokia samo še 20 odstotni tržni delež pri vseh telefonih, pri pametnih telefonih pa manj kot 10 odstotkov. Podjetje sicer torej še naprej proda veliko svojih telefonov, a pri tem podjetje ne služi denarja. V 2011 je proizvedla več kot milijardo evrov izgube, v prvem četrtletju letošnjega leta pa slabo milijardo. Samsung in Apple sta Nokio torej popolnoma zasenčila in to na vseh geografskih trgih, v smislu prodaje in blagovne znamke. Ni čudno da je delnica v letu dni izgubila polovico svoje vrednosti, od svojega vrha pa že okoli 85 odstotkov. Edino upanje je še v telefonu Lumia z najnovejšim Windows operacijskim sistemom. Če to ne uspe, potem lahko delničarji upajo le še na prevzem podjetja, pa še to ne zaradi telefonov ali blagovne znamke, temveč številnih patentov. Ta zgodba tako še enkrat pokaže na pomembnost stalne inovativnosti, fleksibilnosti in pripravljenost na spremembe, da podjetje ali narod ne končna na smetišču zgodovine. Se znamo Slovenci iz obeh zgodb kaj naučiti?
