Kljub visokim zahtevanim donosom na obveznice gre Slovenija prihodnji teden po zaupnico na tuje finančne trge. Neuspešen poskus zadolževanja bi bil lahko izredno škodljiv.
Na krilih uspešne sredine izdaje zakladnih menic, ko je država iskala 500 milijonov, dobila pa 1,1 milijarde evrov, gre Slovenija v ponedeljek v iskanje dolgoročnejših virov na ameriški trg. A ob tem se postavlja vprašanje, ali ima slovenska vlada potencialnim vlagateljem dejansko kaj za pokazati, in ali so finančni trgi še odprti za obljube o načrtovani sanaciji bančnega sistema ter privatizaciji državnega premoženja. Na drugi strani si država, ki ji različne institucije za letošnje leto napovedujejo primanjkljaj od 1,5 do več kot 2,4 milijarde evrov, polom težko privošči.
Ne bo poceni
Za državo, ki je v zadnjem času predmet seciranja s strani tujih medijev in finančnih trgov, bi kopičenje negativnih signalov namreč lahko pomenilo daljšo »izobčenje« z mednarodnih finančnih trgov. Analitik v Alti Invest Žiga Gregorinčič ni prepričan, da so trgi Sloveniji že zdaj naklonjeni. »Le ena, čeprav zelo uspešna dražba zakladnih menic še ne prinaša preobrata,« je dejal Gregorinčič, ki je prepričan, da so v tujini dovolj dobro poučeni o prodaji slovenskih zakladnih menic in vedo, da so jih pokupili predvsem domači vlagatelji. To sicer ne pomeni, da ni bilo nobenega tujca, saj naj bi svetovno znana investicijska banka Jeffries kupovala zakladne menice v imenu 20 tujih vlagateljev. Navedeno podpira teorijo, da je bila izdaja 18-mesečnih zakladnih menic le vladna uvertura v dolgoročno zadolževanje na mednarodnih trgih.
Roadshow namenjen ocenjevanju zanimanja vlagateljev za slovenske obveznice
Pred investicijskimi bankami BNP Paribas, Deutsche Bank in JP Morgan je tako zahtevna naloga iskanja vlagateljev, ki bodo pripravljeni kupiti slovenski dolgoročni dolg. Na ministrstvu za finance pravijo, da banke še nimajo mandata za izdajo obveznice, saj je roadshow, ki se začne v ponedeljek, namenjen zgolj »tipanju« mednarodnih trgov in ocenjevanju zanimanja vlagateljev za slovenske obveznice.
Sodeč po zahtevanih donosih na mednarodnih trgih se Slovenija prav poceni ne bo mogla zadolžiti. »Vse bolj se zdi, da smo zamudili priložnost za ugodno zadolžitev že januarja, ko je nastopila politična kriza,« je ocenil Gregorinčič in spomnil na bolj ugodne razmere v začetku leta, ko se je obrestna mera na dolarsko obveznico gibala okoli 4,5 odstotka. Samo včeraj so se obresti na dolarsko obveznico, ki zapade leta 2022, zvišale s 5,87 na 6,1 odstotka. »Morda se ne sliši veliko, vendar je to zelo visok donos, dnevni skok pa za le en dan trgovanja precejšen,« je opozoril Gregorinčič, ki vidi možni razlog zato v mrkih napovedih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za slovenske javne finance.
Koliko bomo dejansko porabili?
Že več mesecev je jasno, da primanjkljaj Slovenije v letu 2013 ne bo niti blizu ene milijarde evrov, kakor predvideva proračun, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance tedaj pod vodstvom Janeza Šušteršiča. Optimistične so videti celo napovedi predsednice vlade Alenke Bratušek, ki napoveduje vsaj za pol milijarde evrov višji primanjkljaj, pa čeprav je samo v prvih treh mesecih letos država ustvarila že za skoraj 650 milijonov evrov primanjkljaja. Podobno oceno podaja tudi državni statistični urad, medtem ko sta tako evropska komisija kot Mednarodni finančni sklad (IMF) precej bolj pesimistična. Evropski statistiki namreč menijo, da bo slovenski javnofinančni primanjkljaj dosegel približno 1,78 milijarde evrov (5,1 odstotka BDP), IMF pa, da bo ta celo presegel 2,43 milijarde evrov (6,9 odstotka BDP). Pri čemer moramo povedati, da so izračuni narejeni na različnih predpostavkah, saj še niti ni znano, koliko nas bodo stale bodoče reforme, niti denimo prva prioriteta vlade – sanacija bančnega sistema. S prvimi prenosi slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) naj bi sicer začeli junija.
Ob tem velja še omeniti, da državi prihodnje leto zapade v plačilo za več kot tri milijarde evrov glavnic, ki jih ne bomo morali odplačevati z izdajanjem zakladnih menic.
