Skrb za "mirujočo" hrvaško kuno je ključna. Enoodstotna depreciacija hrvaške valute bi povzročila 7-odstotno rast nedonosnih posojil, ki so jih odobrile banke.
V ponedeljek je javnost o svojem odstopu obvestil dolgoletni guverner Hrvaške centralne banke (HNB) Željko Rohatinski. Za razliko od njegovega španskega kolega, ki je mesto guvernerja pred kratkim zapustil zaradi težav v španskem bančnem sistemu, se Rohatinski pritožuje nad sodelovanjem z novo hrvaško vlado. Rohatinski velja na Hrvaškem za izredno spoštovano in pri širši množici ljudi priljubljeno osebo. Skromnega in delovnega Rohatinskega je zaznamovala govorna napaka, navkljub kateri (ali prav zaradi nje) so si mnogi želeli njegove kandidature na zadnjih parlamentarnih volitvah. Kot vedno dobrodošlega sodelavca ga je lani pred študenti Ekonomske fakultete v Splitu hvalil Ivica Todorić, lastnik Agrokorja, kjer je Rohatinski že bil zaposlen kot glavni ekonomist. Njegova priljubljenost je bila celo tolikšna, da so ga intervjuirali v populističnih revijah.
Glavna usmeritev odhajajočega predsednika centralne banke je cenovna stabilnost in s tem stabilni tečaj kune. Trdno je prepričan, da je stabilni menjalni tečaj ključen za vzdržnost celotnega finančnega sistema. Hrvaška je namreč nadpovprečno zadolžena država, dolga v tuji valuti pa je približno za celoletni bruto domači proizvod države. Valutno tveganje je še posebej značilno za zasebni sektor. Delež dolga v tuji valuti (ali vezanega na tujo valuto) znaša v gospodinjstvih okoli 70%, med podjetji pa v nekaterih panogah, kot so nepremičnine, gradbeništvo, transport, komunikacije, ter hoteli in restavracije celo 90%. Odvisnost od tujih virov financiranja je postala problematična predvsem v obdobju pred krizo (2002-2007), ko je potekala kreditna ekspanzija*.
Skrb za "mirujočo" hrvaško kuno je torej ključna. HNB je ocenila, da bi odstotna depreciacija hrvaške valute povzročila 7-odstotno rast nedonosnih posojil, ki so jih odobrile banke. Rohatinskemu v tem pogledu priznavajo preudarno ravnanje, ko je omejeval zadolževanje bank v tujini in poskrbel za njihovo zadostno kapitalsko in likvidnostno zaščito.
Novi hrvaški guverner naj bi postal trenutni viceguverner Boris Vujčić, ki bi po vsej verjetnosti nadaljeval z obstoječo politiko, je pa vprašanje koliko implicitne moči bo po novem pri oblikovanju monetarne politike imela hrvaška vlada. Rohatinski zagovarja varčevanje s pomočjo restriktivne fiskalne politike, hkratno izvedbo strukturnih reform in razumno monetarno politiko. Vlada predsednika Milanovića ima v osnovi podobne ideje, bi si pa verjetno želela nekoliko bolj spodbujajoče monetarne politike, tudi na račun razvrednotenja kune. Nekaj logike je tudi v tej politiki, ki služi marsikomu kot očitek, da je precenjena kuna koristila le uvoznikom, med katerimi je tudi Agrokor. Kakorkoli že, padec kune bi ugodno vplival na hrvaški izvoz, še posebej v poletnih mesecih, ko bo potrebno s turističnimi aranžmaji konkurirati z obupanimi grškimi turističnimi delavci in vse priljubljenejšimi turškimi počitniškimi destinacijami za prihranke vse manj zapravljivih tujcev.
*Republic of Croatia: Selected Issues Paper, IMF, julij 2011.
