Moskva že pripravlja nove povračilne sankcije, med katerimi se vse glasneje omenja prepoved uvoza evropskih avtomobilov, ki so polni delov slovenskih avtomobilskih dobaviteljev. Ti so lani v Rusijo izvozili že za 75 milijonov evrov ali trikrat več kot leta 2009.
Obstreljevanje Bruslja in Moskve s političnimi in gospodarskimi sankcijami je ob šibkem gospodarskem razpoloženju že udarilo po ruskem avtomobilskem trgu. Junija se je število prvič registriranih vozil na letni ravni znižalo za 17 odstotkov, julija za več kot 22 odstotkov, avgusta pa že za skoraj 26 odstotkov.
Brez prask je ne bodo odnesli niti slovenski avtomobilski dobavitelji, katerih deli so v praktično vseh avtomobilih najbolj slovečih avtomobilskih proizvajalcev. Po zadnjem svežnju sankcij EU, ki cilja k omejevanju ruske orožarske industrije in izključitvi energetskih družb, kot so Gazprom, Rosneft in Transneft iz evropskih kapitalskih trgov, je začela namreč Moskva precej glasneje razmišljati o prepovedi uvoza evropskih avtomobilov. Andrej Belousov, pomočnik ruskega predsednika Vladimirja Putina, je dejal, da bodo najprej zaprli meje za rabljene avtomobile, nato pa morebiti tudi za nove.
Konec dobrega sodelovanja?
Dušan Bušen, direktor slovenskega avtomobilskega grozda ACS, meni, da dogajanje na ruskem avtomobilskem trgu ni neposredno povezano z uvedbo sankcij, saj gre predvsem za splošno krizo. Vendar pa je hkrati jasno, da ob nadaljnjem zaostrovanju razmer ne bo mogoče iskati zmagovalcev na evropski strani. Tudi tisti evropski avtomobilski proizvajalci, ki imajo svoje tovarne na ruskih tleh, se namreč soočajo s čedalje manjšim povpraševanjem ruskih potrošnikov.
Nova realnost bi lahko prizadela tudi slovenske dobavitelje avtomobilske industrije, ki so v Rusiji iz leta v leto bolj aktivni. Samo v zadnjih treh letih so bila v Samarski regiji ustanovljena tri slovenska mešana podjetja, ki so lani ustvarila 40 milijonov evrov prihodkov. »Rezultati v Rusiji so zelo spodbudni. Če je 10 članov ACS leta 2009 z Rusijo ustvarilo 24 milijonov evrov trgovinske menjave, je lani v Rusijo izvažalo že 24 članov ACS, ki so ustvarili skupno za več kot 75 milijonov evrov izvoza,« je poudaril Bušen. A dobri rezultati hkrati pomenijo, da lahko slovenska podjetja ob zaostrovanju političnih in gospodarskih napetosti izgubijo precej več kot pred leti. Bušen pri tem opozarja, da imajo podjetja v popolni ali delni tuji lasti, ki proizvajajo vozila in njihove sestavne dele v Rusiji, popolnoma enake pogoje kot podjetja v lasti ruskega kapitala. Imajo tudi dostop do vseh podpornih programov Moskve, zaradi česar nekatera slovenska mešana podjetja celo zaznavajo rast poslovanja.
Spomnimo, da si je ACS leta 2008 izbral Rusijo kot enega ključnih trgov za internacionalizacijo svojega poslovanja. V ta namen je v Samarski regiji začel postavljati mrežo podjetij in razvojnih ustanov za potrebe članov ACS, s čimer je dobaviteljem omogočil dolgoročno pozicioniranje na ruskem trgu. Vendar so sanje izkoriščanja izredne rasti ruskega trga vsaj kratkoročno prekinjene. V krizi so pristali vsi, tudi domači proizvajalci. Avtomobili znamke Lada, ki jih proizvaja največji ruski avtomobilski proizvajalec AvtoVaz, bodo že septembra, oktobra in novembra začeli precej počasneje speljevati s tekočih trakov. Skupno naj bi se proizvodnja v treh mesecih zmanjšala za kar 25.000 avtomobilov. Še julija je AvtoVaz proizvedel skoraj 60.000 avtomobilov, od tega dobrih 47.000 znamke Lada, preostanek pa znamke Renault.
Skrbi Nemcev, oportunizem Kitajcev
Najbolj na udaru so se znašli Nemci, predvsem stuttgartski Daimler, ki proizvaja avtomobile znamke Mercedes Benz. Za razliko od velikih konkurentov Volkswagna, ki proizvaja avtomobile luksuzne znamke Audi, in bavarskega ponosa BMW, namreč ne proizvaja avtomobilov v Rusiji. Mercedes Benz je lani v Rusiji prodal skoraj 45.000 avtomobilov in čeprav predstavlja to »le« 3,1 odstotka celotne prodaje, številke niso zanemarljive. Zlasti ob domnevi, da bo zaradi sankcij dlje časa izključen iz ruskega trga. Ta naj bi že leta 2016 postal največji v Evropi, do leta 2020 pa naj bi bilo na njem na leto prodanih več kot 4,4 milijona avtomobilov, kar je več kot tretjina lanske prodaje v celotni EU. Prav zaradi izredno dobrih obetov so pri Daimlerju še aprila načrtovali gradnjo tovarne v Rusiji, vendar je teh načrtov zdaj konec. Vse, kar lahko storijo v Stuttgartu, je, da počakajo, za koliko se bo znižal izvoz v Rusijo. Po oceni zveze nemških sindikatov bi lahko nemški izvoz v Rusijo letos upadel za kar četrtino.
Kar nekoliko potihoma bo koristi ob mednarodnih prepirih na zahodu spet žela Kitajska. Njene avtomobilske industrije morebitne sankcije Rusije zagotovo ne bodo prizadele. Vrata Rusije ji v gospodarskem smislu ostajajo na stežaj odprta. Kitajski proizvajalec avtomobilov Great Wall Motors (GWM), ki slovi kot največji kitajski proizvajalec terenskih vozil (SUV), je začel v Rusiji pred nekaj tedni graditi novo tovarno, vredno 520 milijonov dolarjev. V tulski regiji, kjer bo stala tovarna, naj bi se z lokalnimi oblastmi že dogovorili za odkup večjega števila vozil. Kitajci naj bi proizvodnjo zagnali leta 2017, že leta 2020 bo tovarna zaposlovala 2500 delavcev, na leto pa naj bi proizvedla 150.000 avtomobilov.
