Realne naložbe

Skrb št. 1: Zgodnji kazalniki sicer večinoma še ležijo v območju ekspanzije, zdi pa se, da so že prešli svoje najvišje vrednosti – občutiti je vmesno slabenje rasti, kar je deloma mogoče razložiti z začasnimi dejavniki (med drugim z višjo ceno nafte in motnjami proizvodnje zaradi potresa na Japonskem). Zdi se, da je tveganje resnejšega poslabšanja konjunkture omejeno: ekspanzivna denarna politika v razvitih državah ostaja, države v vzponu imajo visoko lastno dinamiko in naročila podjetij kažejo dobro.

Skrb št. 2: V zvezi z dolžniško problematiko EU so se voditelji evropskih držav in vlad sporazumeli o novem paketu pomoči. Kratek komentar: Grčija lahko globlje zadiha. Prav tako tudi finančni trgi. Stroški financiranja prek EFSF1 se znižujejo, ročnosti se podaljšujejo, zasebni upniki izterjave vodijo po izvensodni poti. Žarišče tveganj je bilo s tem omejeno in naj bi stabiliziralo trge. Zniževanje dolgov srednjeročno oz. dolgoročno ostaja na dnevnem redu, kar velja tudi za ZDA.

Skrb št. 3: V velikih razvitih državah je bila rast umetno kupljena z zadolževanjem – to je »irealna« in ne trajnostna rast. Ta problematika bi se lahko izrazila tudi na obvezniškem trgu: rastoči donosi kot posledica velikih potreb po refinanciranju. Poleg tega obstaja vedno večja nevarnost inflacije, predvsem iz držav v vzponu, zato okvirni pogoji niso ugodni. Pri trenutnih nizkih nominalnih donosih realno tako ali tako ne ostane več veliko. Gre torej za »realne vrednosti«.

Pri tem se pri iskanju realnih naložb bolj orientirajte po vrednotenjih delniških trgov. Ta so namreč, v primerjavi z obveznicami, privlačna. Temu optimistično pritrjuje sezona poročil za drugo četrtletje – 74 % podjetij v ZDA je preseglo pričakovanja trga. Vlagatelji so trenutno močno zadržani, kar je pogosto dober kontraindikator za »realne vrednosti«.

Rast – dolgovi – inflacija – gre za »realne vrednosti«

,tako meni vaš
Stefan Scheurer