Pozornost vlagateljev je bila minuli teden usmerjena na uspeh/neuspeh zbiranja svežih denarnih sredstev nekaterih najbolj zadolženih držav evrskega območja. Prve objave poslovnih rezultatov za zadnje četrtletje minulega leta so pozitivno vplivale predvsem na tehnološki sektor.
Uspešne izdaje obveznic držav PIIGS
Portugalska je v predhodnem tednu dokaj uspešno zbrala 500 milijonov EUR preko izdaje šestmesečnih zakladnih menic. To je bil pozitiven signal za izdaje obveznic, ki so ji sledile. Največ pozornosti je pritegnila izdaja portugalskih, španskih in italijanskih obveznic. Portugalska je uspešno prodala 650 milijonov EUR obveznic z zapadlostjo leta 2014 in 599 milijonov EUR z zapadlostjo leta 2020. Zahtevan donos na deset letno obveznico je znašal 6,716 odstotka, kar je bilo znatno manj kot je trg sprva pričakoval. Portugalska se je s tem (vsaj začasno) izognila pomoči, ki jo ponujata EU in monetarni denarni sklad (IMF).
Španija in Italija sta podobno kot Portugalska uspešno izvedli svoji izdaji. Prva je izdala obveznice z ročnostjo petih let v skupni višini 3 milijarde EUR, zahtevan donos je znašal 4,542 odstotka, druga pa je izdala obveznice z ročnostjo pet in petnajst let. Donos pet letnih obveznic je znašal 3,67 odstotka, petnajst letnih obveznic pa 5,06 odstotka. Zahtevan donos posameznih izdaj se sicer povečal, vendar je bilo povpraševanje za tovrstne dolžniške vrednostne papirje krepko nad ponudbo, kar je trg pozitivno sprejel.
Pozitivni podatki Intel in Alcoa niso prepričali vlagateljev
Tehnološki gigant Intel Corp. je v minulem tednu kot prvo večje podjetje iz tehnološkega sektorja objavil poslovne rezultate za zadnje četrtletje minulega leta. V zadnjem četrtletju so ustvarili 11,5 mrd USD prihodkov oziroma 8 odstotkov več kot leto pred tem. Čisti dobiček so povečali za 48 odstotkov na 3,4 mrd USD. S tem so potrdili, da je bilo leto 2010 najboljše v zgodovini podjetja, kar pa vlagatelje kljub vsemu ni pretirano navdušilo.
Tudi največja ameriška proizvajalka aluminija Alcoa Inc. ni uspela s svojimi rezultati prepričati vlagatelje. Razočaranje vlagateljev se je nanašalo na napoved za leto 2011, v katerem pričakujejo nekoliko manjšo rast povpraševanja po aluminiju. Kitajska borba zoper inflacijo in omejevanje števila vozil na domačem trgu naj bi občutno prispevali k znižanju povpraševanja.
ECB in BoE brez sprememb obrestne mere
ECB na svojem rednem zasedanju po pričakovanjih ni spreminjala ključne obrestne mere, čeprav je decembra evrska inflacija presegla ciljno raven dveh odstotkov. Po besedah šefa ECB se bodo inflacijski pritiski tekom leta dodatno okrepili. Vrnitev na nivoje dveh odstotkov pričakujejo proti koncu letošnjega leta, ko se po pričakuje prvi dvig temeljne obrestne mere. Podobno kot ECB je tudi angleška centralna banka ohranila ključno obrestno mero nespremenjeno kljub temu, da je ta v novembru znašala 3,3 odstotka. Hkrati so zavrnili namigovanja o povečanju stimulacijskega paketa, skozi katerega so na trg že dajali 238 milijard EUR.
