Največja banka pri nas je podjetjem začela zaračunavati, da imajo lahko na svojem računu v NLB več kot tri milijone evrov. Čez dobra dva tedna bo tako imenovano ležarino za sredstva na računu uvedla tudi Abanka. Pričakovati je, da bodo sledile tudi druge. Banke za zdaj po ocenah sogovornikov ne bodo udarile še po fizičnih osebah.
»To je prelomna odločitev, trideset let sem bančnik in ne pomnim, da bi se kaj takšnega pri nas že zgodilo,« pravi sogovornik, ki ne želi biti imenovan. O čem govorimo? Največja banka pri nas, NLB, je uvedla tako imenovano ležarino za depozite. To poenostavljeno pomeni, da ji morajo podjetja plačati za to, da imajo lahko pri njej denar na svojem računu. Čez dober teden bo udarila še druga največja banka pri nas. Ležarine bo namreč s 1. julijem uvedla tudi Abanka.
Znesek, ki ga imajo podjetja v vpoglednih vlogah, je v letu dni do aprila zrasel za 36 odstotkov, eden od temeljnih razlogov za to je seveda tudi strmoglavljenje obrestnih mer za depozite. V Banki Slovenije so se neposrednemu komentarju na uvedbo novih bančnih nadomestil za pravne osebe izognili, je pa guverner Boštjan Jazbec za Dnevnik nedavno poudaril, da fenomen premikov denarja na vloge na vpogled ni lasten le Sloveniji. »To se dogaja povsod v evrskem območju, ki ima pač nizke obrestne mere, zaradi katerih se deponenti odločajo za večjo likvidnost oziroma za vloge na vpogled,« je komentiral.
Največji orjeta ledino
Uprava NLB je po naših informacijah z odločitvijo, da bo ta mesec uvedla ležarine za denar, ki ga imajo pri njej gospodarske družbe, seznanila tudi svoje nadzornike. Nasprotovanja in dilem glede uvedbe ni bilo. V bankah imajo podjetja po zadnjih javnih podatkih 3,4 milijarde evrov v vlogah na vpogled. NLB zaračunava ležarino za depozite nad tremi milijoni evrov. »Nadomestilo se zaračuna od vsakega novega depozitnega posla, ki bo presegal tri milijone evrov, pa tudi za sredstva na klasičnem poslovnem računu, če bo povprečno mesečno stanje presegalo omenjeno vsoto,« so za Dnevnik razkrili v tej banki.
V Abanki so znesek, od katerega bodo zaračunavali novo nadomestilo za vodenje sredstev na računu pravnih oseb in podjetnikov v evrih, postavili dva milijona višje. Ležarino bodo torej zaračunavali od zneskov, ki presegajo povprečno mesečno stanje petih milijonov evrov. Višina nadomestila je 0,4 odstotka na leto od višine mesečnega povprečnega stanja na transakcijskem računu (za stanje, ki presega 5 milijonov evrov). Pričakovati je, da jima bodo zaradi vse večje presežne likvidnosti na trgu in vse višjih stroškov, povezanih s tem, sledile tudi druge banke.
Kaj pa prebivalstvo?
Fizične osebe imajo v bankah nekaj več kot 15 milijard evrov. Naši sogovorniki ocenjujejo, da vsaj za zdaj ni pričakovati, da bodo banke ležarino začele zaračunavati tudi fizičnim osebam in manjšim deponentom. »Namesto tovrstne neposredne obremenitve fizičnih oseb bi lahko prišlo do posameznega zvišanja stroškov storitev. Toda to bo lahko le delno nadomestilo negativne učinke trenutnega okolja,« komentira Matej Šimnic, analitik Alte Investa.
Ena od družb, ki jo bo doletelo novo nadomestilo, je na primer državni Telekom, ki svojih sredstev po oceni nekaterih sogovornikov ne upravlja dovolj učinkovito. V začetku lanskega leta je imel namreč telekomunikacijski operater v vpoglednih vlogah v bankah dobrih 19 milijonov evrov, v prvem trimesečju letos pa nekaj več kot štiri milijone. »Podjetja niso bistveno spremenila načina obnašanja, se pa v določeni meri kaže povečanje povpraševanja fizičnih oseb po obveznicah, komercialnih zapisih in tudi dividendnih delnicah, čeprav predvsem slednje niso najboljša alternativa depozitom,« odgovarja analitik na vprašanje, ali se je ravnanje deponentov v aktualnih razmerah morebiti spremenilo.
Razlog je v politiki ECB
V NLB in Abanki poudarjajo, da so se za uvedbo ležarine odločili zaradi politike Evropske centralne banke (ECB). Ta že nekaj let vodi ekspanzivno denarno politiko (zniževanje obrestnih mer, povečevanje denarja v obtoku…), na tak način želi vzpodbuditi gospodarsko rast evroobmočja in preprečiti deflacijske pritiske. ECB je junija 2014 med drugim uvedel tudi strošek oziroma negativne obresti za vsa sredstva poslovnih bank, ki presegajo določeno višino obvezne rezerve na svojih poravnalnih računih pri centralni banki. S prvotne višine 0,1 odstotka je še trikrat spremenila ta strošek, ki od marca letos znaša 0,4 odstotka. Obstaja verjetnost, da bi lahko ECB na enem od naslednjih zasedanj strošek še dodatno povečala.
Najrazličnejši načini prelivanja negativnih obresti na komitente tako niti niso presenečenje. Nizke obrestne mere namreč vse bolj pospešujejo trend depozitarjev, ki sredstva ohranjajo v obliki kratkoročnih vlog. »To bankam povzroča precej težav, saj na eni strani same plačujejo centralni banki negativne obresti, na drugi strani pa vpogledne vloge zahtevajo od banke, da ohranja sredstva predvsem v depozitih pri centralni banki in v visokolikvidnih instrumentih. Kot vemo, je politika ECB zahtevane donosnosti najkakovostnejših obveznic že zdavnaj potisnila v negativno območje, s tem pa banke skoraj nimajo več alternativ, ki bi v večji meri omogočale ustvarjanje pozitivnih donosov za likvidni del sredstev. ECB vsekakor upa, da bodo nizke obrestne mere spodbudile drugačno obnašanje podjetij in da bodo s svojo politiko dosegli povečanje investicij,« razlaga Šimnic. Toda vprašanje je, ali se bo to tudi dejansko zgodilo.
Odliva v tujino se ne bojijo
Čeprav velja reklo, da je denar plašen kot srna, v Banki Slovenije ne pričakujejo, da bi se depoziti začeli premikati v tujino. V primerjavi s sosednjimi državami so namreč obrestne mere za vloge primerljive, predvsem z Avstrijo. Ravni obrestnih mer za vloge gospodinjstev pri novih poslih so na segmentu ročnosti do enega leta februarja znašale 0,25 odstotka in so primerljive z avstrijskimi (0,33) ter nižje kot v preostalih sosednjih državah. Z obrestnimi merami navzgor izstopa Hrvaška, vendar ne gre za državo, kamor bi slovenska gospodinjstva v preteklosti vlagala svoje prihranke. V dolgoročnem segmentu je raven obrestnih mer v slovenskih bankah le nekoliko nad tistimi v bankah v Avstriji, zato trenutno ne obstajajo motivi, ki bi stimulirali morebitno preusmerjanje vlog v katero od sosednjih držav, ocenjujejo v Banki Slovenije.
