Prezadolženost podjetij ni težavna le v Sloveniji, temveč tudi na Kitajskem, kjer so podjetja zadolžena za več kot 8500 milijard evrov. A če jim je Peking doslej pomagal pri odplačevanju dolgov, zdaj ni več tako. To je izkusil Chaori Solar – prvo podjetje v zgodovini Kitajske, ki ni bilo zmožno odplačati dolgov in je pred bankrotom.
Se v gospodarstvu Kitajske, zvezdi svetovne gospodarske rasti, obetajo veliki pretresi? Opozoril o nevzdržnosti kitajskega gospodarskega modela, prezadolženosti podjetij in neurejenega finančnega trga, na katerem se napihuje kreditni balon, je čedalje več. Opozorila so še glasnejša v zadnjih dneh zaradi dejstva, da je začel Peking odrekati pomoč prezadolženim družbam. Tako je šanghajski Chaori Solar postal sploh prvo kitajsko podjetje, ki ni zmoglo spoštovati obveznosti do vlagateljev. Od skoraj 90 milijonov juanov visokega obroka obresti (okoli 10 milijonov evrov) je vlagateljem zagotovil le štiri milijone juanov. Chaori je tako tik pred bankrotom, vlagatelje pa naj bi izplačal z izkupičkom od prodaje dela premoženja.
Zgodba podjetja Chaori, ki ima 1500 zaposlenih in proizvaja sončne celice, opisuje v bistvu vse, kar v kitajskem gospodarstvu skrbi strokovno javnost. Chaori se je že lani komaj izognil bankrotu, vendar je po posredovanju lokalnih šanghajskih oblasti le sklenil dogovor za prestrukturiranje posojil. Do konca lanskega junija je imel težave z odplačevanjem dobrih 175 milijonov evrov posojil 12 bankam. Težava je seveda ta, da je lastnik Kai Lu Ni kljub postopnemu upadanju rasti kitajskega BDP in zasičenosti trga sončne energije iskal nova posojila, tudi pri »bančnikih v senci« (shadow banking) in na trgu obveznic. V letu 2012, ko je Ni izdal 5-letno obveznico po skoraj devetodstotni kuponski obrestni meri, je Chaori ustvaril skoraj 165 milijonov evrov izgube. Rešitev je videl v dodatnem zadolževanju. Kai Lu Ni in njegova hči, ki imata v lasti 44 odstotkov Chaorija, sta poiskala denar tudi na trgu bančništva v senci, kjer sta od posebnih skladov v zameno za lastne delnice najemala posojila. Kljub več kot sedemodstotni rasti gospodarstva poslovni uspehi niso sledili, posojila z visokimi obrestnimi merami pa so začela povzročati likvidnostne težave. Tako je Chaori danes tik pred propadom, pri čemer ne more več računati na pomoč oblasti, ki so v preteklosti večkrat posredovale in reševale zadolžena podjetja. Vendar so imela ta implicitna jamstva države tudi negativne posledice, saj so nekatera podjetja spodbujala k neodgovornemu poslovanju.
Čeprav mnogi strokovnjaki pozdravljajo potezo Pekinga, ki da končno vzpostavlja red v gospodarstvu in na finančnem trgu, drugi zaskrbljeno pričakujejo domino učinek, ki bi lahko ohromil Kitajsko. Podatki Macquarie Capital Securities kažejo, da morajo kitajska podjetja samo letos vrniti za več kot 315 milijard evrov glavnic in poplačati za okoli 140 milijard evrov posojil z visokimi obrestnimi merami, ki so jih pridobila na senčni strani finančnega sistema. Podjetja, ki se ne bodo dovolj hitro prilagodila počasnejši kitajski gospodarski rasti in tudi izvozni aktivnosti, ki je bila februarja na letni ravni nižja za kar 18 odstotkov, bodo imela težave pri odplačevanju dolgov. Po oceni nekaterih strokovnjakov bi lahko večje težave zadolženih podjetij pripeljale celo do novega momenta »Lehman Brothers«, a tokrat v Aziji.
Ne smemo namreč pozabiti, da je obseg rasti zadolževanja kitajskih podjetij nekaj še ne videnega v zgodovini svetovne ekonomije. Raziskava Reutersa je pokazala, da se je zadolženost skoraj tisočih izbranih kitajskih podjetij od leta 2008 do konca lanskega septembra zvišala kar za 260 odstotkov. Bonitetna agencija Standard&Poor's ocenjuje, da so kitajska podjetja na finančnih trgih zadolžena za več kot 8500 milijard evrov – približno toliko, kolikor je lani znašal celoten BDP območja evra. Strah pred napihovanjem kreditnega balona in morebitnih šokov na svetovnih trgih ob njegovem poku je torej še kako na mestu.
