Grčija, Portugalska, Španija, Italija, Irska in Slovenija. Počasi postaja jasno, da nas tuja investicijska skupnost že uvršča v neslaven klub slabše stoječih članic skupine PIIGSS.
To povsem jasno prikazuje priložen graf razpona kreditnih pribitkov med slovensko in nemško državno obveznico z ročnostjo devetih let. Učinki te uvrstitve pa so za našo blaginjo multiplikativno slabi. Nizka kapitaliziranost naših bank in nadaljevanje trenda odpisov poslabšujejo pogajalsko pozicijo domačih bank napram tujini, kar sili banke v dvig depozitnih obrestnih mer, saj nas vsaj trenutno dojemajo podobno tvegane kot denimo Španijo in Italijo. Silovit dvig pribitkov nas je doletel od druge polovice oktobra do danes, kar odkrito težko pripišemo relativno mirni predvolilni kampanji. Del dviga pribitkov so prav gotovo zakrivile domače banke z relativno slabim 9-mesečnim izkupičkom, glavnino pa je preprosto "dodal" trg zaradi trenutnega dviga zahtevane donosnosti italijanskih obveznic.
Na nove pogoje zadolževanja gospodarske družbe nimajo odgovorov
Na nove pogoje finančnega zadolževanja naše gospodarske družbe nimajo pravih odgovorov. Kazalci zadolženosti slovenskih družb so še vedno izrazito visoki in tudi majhnost družb onemogoča učinkovitejšega zbiranja dolgoročnih dolžniških virov preko izdaje obveznic. Nove izdaje lastniškega kapitala so v trenutnem okolju razumljivo nemogoče, kar podjetja vodi do "optimiziranja" obratnega kapitala. V praksi to pomeni podaljševanje plačilnih rokov do najdaljših možnih rokov, "barter" poslovanju in splošni sistemski nelikvidnosti. Domači institucionalni investitorji svoje portfelje preusmerjajo v dolžniške vrednostne papirje, tudi v depozite. Zaradi zmanjševanja aktive slovenskih bank (zniževanje zadolženosti do tujih bank) lahko podjetja poiščejo nove dolžniške vire z izdajo komercialnih zapisov, kjer je iztržena implicitna obrestna mera lahko nižja kot pri bančnem kreditu, prav tako pa ta naložbena alokacija ustreza tistim institucionalnim investitorjem, kjer delež depozitov že presega zgornjo zakonsko mejo. Ugodnejšo izdajo mednarodnih obveznic bi si v tem trenutku od večjih slovenskih podjetij privoščila le novomeška Krka, ki je potencialno na preži za morda kakšno večjo prevzemno tarčo.
Glavnina rešitve je v rokah ECB
Glavnina rešitve iz trenutno situacije je v rokah ECB-ja. Podobno kredibilna poteza kot nedavna Švicarske nacionalne banke (SNB) glede zavez o vrednosti bodočega tečaja evro-frank, bi učinek domin nedvomno zajezila ali pa celo spreobrnila. Morda bi bil zadosti že en stavek novega guvernerja Maria Draghi-ja: "Obresti na 10-letni italijanski dolg ne bodo več presegle 5 odstotkov". Nadvse preprosto, a iz trenutne perspektive tržnih udeležencev zaradi percepcije o politični blokadi Nemčije in Francije, očitno nemogoče.
