Glede na nižje tveganje v primerjavi z delniškimi skladi in optimalno razmerje med donosnostjo in tveganjem mešani vzajemni skladi slovenskim vlagateljem ponujajo naložbeno rešitev, ki omogoča uresničitev naložbenih ciljev občutno bolj, kot to kaže trenuten delež premoženja v mešanih vzajemnih skladih znotraj vseh vzajemnih skladov.
Delniški vzajemni skladi pretežen delež sredstev vlagajo v lastniške vrednostne papirje, pri mešanih vzajemnih skladih pa se razmerje med posameznimi naložbenimi razredi (delnice, obveznice, denar) lahko pomembno razlikuje. Ker gre za ključen podatek pri izbiri primerne naložbene rešitve, je za vlagatelja nujno, da se preko pravil upravljanj posameznega vzajemnega sklada seznani s podrobnejšo opredelitvijo razmerij med naložbenimi razredi.
Štiri kategorije mešanih vzajemnih skladov
V evropskem prostoru pred letom 2008 nismo poznali enotne klasifikacije vzajemnih skladov, kar v primeru mešanih vzajemnih skladov otežuje spremljanje lastnosti omenjenih naložbenih produktov in medsebojno primerjavo. V Sloveniji se je same klasifikacije dotaknil dokument, ki ga je leta 2003 pripravilo Združenje družb za upravljanje (ZDU-GIZ) in ki določa razpon delnic (od 25 do 75 odstotkov) in obveznic (od 25 do 75 odstotkov) znotraj naložb mešanega vzajemnega sklada. V letu 2008 je evropski forum za klasifikacijo investicijskih skladov (European Fund Categorization Forum) pod okriljem evropskega združenja družb za upravljanje (EFAMA) razvil vseevropsko klasifikacijo vzajemnih skladov (»The European Fund Classification«). V skladu z omenjeno klasifikacijo mešani vzajemni skladi svoja sredstva vlagajo v delnice, obveznice in denar, dodatno pa se delijo glede na naslednje kriterije: valutno izpostavljenost, geografsko območje vlaganja (država ali regija) in alokacijo med naložbenimi razredi (delnice, obveznice, denar). Po kriteriju alokacije med naložbenimi razredi se mešani vzajemni skladi dodatno delijo še v naslednje kategorije: dinamični (najmanj 65 odstotkov naložb v delnice), uravnoteženi (od 35 do 65 odstotkov naložb v delnice), defenzivni (največ 35 odstotkov naložb v delnice) in fleksibilni (ni omejitev glede deleža posameznega naložbenega razreda).
Slovenski vlagatelji še enkrat bolj izpostavljeni delniškim naložbam od evropskega povprečja
Po podatkih ATVP (?) in EFAMA (?) je konec leta 2008 delež mešanih vzajemnih skladov v Sloveniji znašal 34, v Evropi pa 16 odstotkov. Na prvi pogled bi lahko sklepali, da je slovenski vlagatelj bolj previden od evropskega, vendar pa dejstvo, da je delež naložb v obvezniške in denarne vzajemne sklade konec leta 2008 v Sloveniji skupaj znašal tri odstotke, v Evropi pa kar 49 odstotkov, govori ravno o nasprotnem. Ob visokem deležu delniških vzajemnih skladov (63 odstotkov v primerjavi z 31 odstotki v Evropi) je še posebej skrb zbujajoče dejstvo, da je 34-odstotni delež v mešanih vzajemnih skladih v pomembnem delu tudi posredna posledica obvezne zakonske uskladitve(1) vzajemnih skladov, ki so pred uskladitvijo s svojimi naložbami sledili predvsem naložbeni politiki delniških vzajemnih skladov. Od začetka leta 2007, odkar je na voljo ločena statistika po posameznih vrstah vzajemnih skladov, do septembra 2009 so mešani vzajemni skladi v Sloveniji zabeležili za 38,1 milijona evrov neto odlivov, medtem ko so v enakem obdobju skupni neto prilivi v vzajemne sklade znašali 160,7 milijona evrov.
Nizka korelacija med delnicami in obveznicami zvišuje donosnost na enoto tveganja
Ker imajo mešani skladi poleg naložb v delnice tudi pomemben delež naložb v obveznice, so ustrezno geografsko in panožno razpršeni mešani skladi manj tvegani kot ustrezno geografsko in panožno razpršeni delniški skladi. V primeru ameriškega kapitalskega trga je v obdobju od leta 1926 do leta 2008 nihajnost letne donosnosti delnic (indeks S&P 500) znašala 20,6 odstotka, nihajnost dolgoročnih državnih obveznic pa 9,4 odstotka. Najpomembnejšo korist alokacije med delnice in obveznice vlagatelju prinaša praviloma zelo nizka korelacija med gibanjem cen delnic in obveznic. V primeru ameriškega kapitalskega trga je v obdobju od leta 1926 do 2008 korelacija med letno donosnostjo ameriškega delniškega indeksa S&P 500 in donosnostjo dolgoročnih državnih obveznic znašala le 0,05. Nizka korelacija med delnicami in obveznicami v primeru sestave naložb zvišuje donosnost na enoto tveganja (nihajnost). V kolikor v zgodbo vključimo tudi inflacijo, ki dolgoročno opazno zvišuje tveganje naložb s fiksno donosnostjo (med take naložbe sodijo tudi obveznice), lahko ugotovimo, da so koristi od omenjene sestave naložb še večje. Spodnja tabela prikazuje omenjene koristi sestavljanja naložb med delnice in obveznice.
Tabela: Primerjava donosnosti in tveganja različnih naložbenih alokacij med delnice in obveznice na primeru ameriškega trga kapitala v obdobju od leta 1926 do leta 2008
| Delež delnic |
Delež obveznic |
Povprečna letna donosnost (nominalno) |
Povprečna realna letna donosnost (upošteva inflacijo) |
||||
| Aritm. sredina |
Geom. sredina |
Standardni odklon |
Aritm. sredina |
Geom. sredina |
Standardni odklon |
||
| 100% |
0% |
11,67% |
9,60% |
20,57% |
8,47% |
6,34% |
20,57% |
| 90% |
10% |
11,08% |
9,40% |
18,57% |
7,91% |
6,14% |
18,68% |
| 70% |
30% |
10,31% |
9,29% |
14,51% |
7,22% |
6,04% |
15,13% |
| 50% |
50% |
8,79% |
8,15% |
11,51% |
5,71% |
4,93% |
12,19% |
| 30% |
70% |
7,68% |
7,28% |
9,24% |
4,66% |
4,08% |
10,28% |
| 10% |
90% |
6,61% |
6,24% |
8,79% |
3,62% |
3,08% |
9,99% |
| 0% |
100% |
6,08% |
5,67% |
9,36% |
3,12% |
2,53% |
10,52% |
Vir: Morningstar Inc.: 2009 Ibbotson Stock, Bonds, Bills, and Inflation (SBBI) Classic Yearbook; lastni izračuni
* Geometrijska sredina se uporablja za interpretacijo preteklih donosnosti več kot enega obdobja (leta), aritmetična sredina pa bolje ponazarja tipične spremembe znotraj enega obdobja (leta).
Tudi najmanj tvegana struktura naložb v delnice in obveznice vsebuje med 10 in 30 odstotkov naložb v delnice
Z vidika razmerja med donosnostjo in sprejetim tveganjem optimalna struktura premoženja (najvišja realna donosnost na enoto tveganja) na primeru ameriškega trga kapitala poleg naložb v obveznice vključuje tudi od 30 do 70 odstotkov naložb v delnice. Pričakovana donosnost takšne sestave naložb je glede na vključitev naložb s fiksnim donosom nižja od pričakovane donosnosti ustrezno razpršenega delniškega portfelja. Vlagatelji, ki zasledujejo višjo ciljno donosnost in so pripravljeni ter sposobni nositi večje tveganje, bodo kljub neoptimalni strukturi premoženja z vidika donosnosti na enoto tveganja varčevali v vzajemnih skladih z višjim deležem delniških naložb (mešani dinamični ali delniški vzajemni skladi). Ugotovimo lahko tudi, da najmanj tvegana struktura naložb v delnice in obveznice ne vsebuje le obveznic, temveč tudi med 10 in 30 odstotkov naložb v delnice.
Priporočljiva doba za vlaganje v mešane vzajemne sklade je od 3 do 5 let
Ob upoštevanju preteklih izkušenj na kapitalskih trgih (opisan primer ameriškega kapitalskega trga) lahko ugotovimo, da je priporočljiva doba za vlaganje v mešane vzajemne sklade od 3 do 5 let. Znotraj vseh triletnih obdobij od leta 1926 do 2008 (81 obdobij) je na ameriškem trgu kapitala uravnotežena struktura naložb (50 odstotkov delnic in 50 odstotkov obveznic) v 7,4 odstotkih prinesla negativno povprečno letno donosnost, standardni odklon povprečne letne donosnosti za vsa triletna obdobja pa je znašal 6,56 odstotka. Razpon povprečnih letnih donosnosti v vseh triletnih obdobjih je znašal od -12,66 do 22,87 odstotka. Delež obdobij z negativno povprečno letno donosnostjo znotraj petletne dobe držanja je v proučevanem obdobju znašal 6,3 odstotka, standardni odklon pa 4,96 odstotka. Razpon povprečnih letnih donosnosti je znotraj petletne dobe držanja znašal od -2,77 do 20,99 odstotka. Če dobo varčevanja podaljšamo na 7 let, ugotovimo, da v omenjenem obdobju od leta 1926 do 2008 ni bilo sedemletnega obdobja, ki bi vlagatelju prinesel negativno povprečno letno donosnost, standardni odklon povprečne letne donosnosti sedemletnih obdobij pa je znašal 4,07 odstotka.
Združevanje naložb med delnice in obveznice zaradi nizke korelacije med obema vrstama naložb vlagatelju nudi dodatne koristi razpršitve premoženja, tako sestavljeno premoženje pa glede na pretekle izkušnje ponuja doseganje optimalnega razmerja med donosnostjo in tveganjem. Glede na nižje tveganje v primerjavi z delniškimi skladi in optimalno razmerje med donosnostjo in tveganjem menim, da mešani vzajemni skladi slovenskim vlagateljem ponujajo naložbeno rešitev, ki omogoča uresničitev naložbenih ciljev precej bolj kot to kaže trenuten delež premoženja vlagateljev v mešanih vzajemnih skladih znotraj vseh vzajemnih skladov.
