Poceni nafta in plin sta prisilila velike energetske velikane v odpuščanja in dramatično znižanje vlaganj, kar lahko že leta 2017 ali 2018 povzroči velik naftni šok in skokovito povišanje cen.
Obdobje prijetnih presenečenj ob ostankih evrov v denarnicah po plačilu računa za natočeno gorivo bi lahko bilo bolj kratkotrajno. Toda ne zaradi trenutno hitre rasti cen surove nafte. Soda teksaške nafte WTI in severnomorske Brent sta se v zadnjih dveh mesecih resda podražila za približno polovico in prebila mejo 40 dolarjev, toda glavni razlog za bojazni leži drugje – v zgodovinsko nizkih vlaganjih v energetske projekte, tako za črpanje nafte kot tudi zemeljskega plina. Odsotnost vlaganj naj bi v naslednjih letih ustvarila razmere za nove močne naftne in energetske šoke, ocenjujejo strokovnjaki Mednarodne agencije za energijo (IEA).
300 milijard dovolj zgolj za status quo
»Zaradi krčenja vlaganj v energetiki se lahko pojavijo težave z zalogami nafte, in to v ne tako oddaljeni prihodnosti,« je po poročanju Bloomberga opozoril Neil Atkinson, prvi mož IEA za naftno industrijo in trge, ki je imel predavanje v Singapurju. Za ohranitev trenutne ravni proizvodnje nafte bi morale družbe po vsem svetu vložiti približno 300 milijard dolarjev na leto, a države, kot so ZDA, Kanada, Brazilija, Mehika, imajo vse več težav z vzdrževanjem zadostne ravni investicij.
»Izredno velik obseg investicij je potreben že samo zato, da ostanemo na isti točki. Obstaja resna nevarnost, da bodo investicije v odkrivanje novih nahajališč nafte skoraj povsem presahnile,« je dejal Atkinson in poudaril, da lahko pomanjkanje investicij že v letih 2017 ali 2018 prinese visoko rast cen, saj ponudba ne bo mogla več zadostiti povpraševanju.
Zavezani mošnjički velikih
Največji igralci na naftnem trgu in trgu zemeljskega plina že nekaj časa ustavljajo nove projekte, od česar jih ni odvrnila niti rast cen energentov v preteklem obdobju. Po poročanju britanskega časnika Financial Times je tako na primer avstralski velikan Woodside Petroleum v zadnjih mesecih odstopil od dveh velikih investicij. Lanskega decembra je ustavil okoli 8,5 milijarde dolarjev vreden prevzem konkurenta Oil Search, ki odkriva nova nahajališča surove nafte. Še bolj odmevna pa je bila včerajšnja novica, da odstopa od 40 milijard dolarjev vrednega projekta Browse, v okviru katerega bi v sodelovanju z družbama BP in Royal Dutch Shell črpal zemeljski plin in ga na ploščadi 470 kilometrov od kopnega z ohlajanjem spreminjal v utekočinjeni zemeljski plin (UZP).
Woodside s tem še zdaleč ni edini, ki pospešeno ukinja projekte, za katere meni, da bodo vsaj v bližnji prihodnosti nedonosni. Velike energetske družbe od ameriškega Chevrona in ConocoPhillipsa do britanskega BP so poleg ukinitve več deset tisoč delovnih mest doslej potegnile križ že čez 100 milijard dolarjev investicij. In tako je povsod po svetu. Samo v Severnem morju naj bi vlaganja naftnih družb, ki običajno presežejo 10 milijard evrov, dosegla letos zgolj 1,3 milijarde evrov.
