»Na banki imam vezan depozit, ki se mi izteče konec leta 2011. Za najeti kredit plačujem mesečno anuiteto v višini 600 evrov. Ker je trenutna fiksna letna obrestna mera depozita višja od variabilne obrestne mere kredita, me zanima ali se mi ob sprostitvi depozita splača predčasno poplačati kredit ali naj še naprej vstrajam z mesečnem odplačevanjem (8 let). Za odgovor se vam vnaprej zahvaljujem.«
Iz posredovanih podatkov je razvidno, da je bralec najel kredit po zelo ugodni varabilni obrestni meri. V kolikor se bralec ne odloči za predčasno poplačilo kredita in bo posojilo normalno odplačevali naprej, bo prevzel tveganje povezano s spremembo obrestne mere. Ker nam bralec ni posredoval konkretnih podatkov o višini kredita in višini razlike med obrestnimi merami bomo glede na višino mesečne anuitete in preostalo dolžino odplačevanja kredita prepostavili, da znaša preostali dolg do banke in višina sredstev vezanih v depozitu 47.000 evrov.
S pomočjo informativnih izračunov bomo ob določenih predpostavkah v nadaljevanju poskušali ugotoviti ali se vlagatelju izplača, da nadaljuje z dosedanjo strategijo ali naj kredit predčasno odplača. Dokler bo fiksna obrestna mera za sredstva vezana na depozitu višja od obrestne mere kredita bo vlagatelj s takšno strategijo ustvarjal dobiček. Torej, če predpostavljamo, da se razmere na medbančnem trgu v 8 letih ne bi spremenile (kar je malo verjetno) in bi vlagatelj nadaljeval z obstoječo dinamiko, bi v 8 letih po poplačilu kredita imel privarčevanih okrog 66.090 evrov.
V primeru, da se bralec odloči za predčasno poplačilo kredita bo imel možnost, da sredstva (600 evrov), ki jih trenutno namenja za poplačilo anuitet kredita preusmeri v različne varčevalne produkte, ki mu bodo ob različnih pričakovanjih glede tveganja in potencialnega donosa zagotovo izboljšal trenutni življenski standard in povečali možnost, da privarčuje bistveno več kot sicer.
V primeru, da se odloči za predčasno poplačilo kredita ima bralec naslednje možnosti:
1.Scenarij: V primeru, da za 600 evrov, ki jih trenutno namenja za poplačilo mesečnih anuitet kredita sklene rentno varčevanje pri banki, bi v 8 letih privarčeval okrog 68.090 evrov.
2.Scenarij: V primeru, da se po poplačilu kredita odloči za mešano varčevanje, kjer 300 evrov mesečno investira v vzajemne sklade, 300 evrov pa preko rentnega varčevanja bi v 8 letih privarčeval okrog 72.150 evrov.
3.scenarij: V primeru da bi vlagatelj prevzel več tveganja in presežke investiral izključno v vzajemne skladi bi po 8 letih lahko privarčeval okrog 76.200 evrov.
Na podlagi predpostavk lahko s pomočjo informativnih izračunov zaključimo, da se bralcu v vsakem primeru izplača, da predčasno poplača kredit. Ker pa nam bralec ni posredoval relevantnih podatkov o višini depozita in kredita ter o višini obrestnih mer za depozit in kredit lahko izračuni bistveno odstopajo od dejanskega stanja. Pred odločitvijo zato bralcu svetujemo, da se zglasi na enoti banke, kjer je posojilo najel, da mu preračunajo vse stroške in možne scenarije v primeru predčasnega poplačila kredita. Samo na ta način bo bralec pridobil oprijemljivejše podatke, ki mu bodo bistveno olajšali odločitev.
PREDPOSTAVKE: Pri izračunih smo za: dolgoročne depozite upoštevalli fiksno letno obrestno mero v višini 4,4%, za dolgoročno rentno varčevanje smo upoštevali fiksno letno obrestno mero 4,2% in pri mesečnem varčevanju v vzajemnih skaldih pa smo upoštevali 7% povprečni letni donos. Pri izračunih nismo upoštevali stroškov predčasnega polačila kredita in ostalih stroškov povezanih za varčevanjem v vzajemnih skladih.
