Devizni trgi so bili tudi novembra »odgovorni« za glavnino sprememb tečajev vrednostnih papirjev na kapitalskih trgih po svetu. Začetek meseca je zaznamovala odločitev ameriške centralne banke (fed), da nadaljuje z izrednim odkupovanjem ameriških državnih dolžniških vrednostnih papirjev. Po fed-ovi potezi so vlagatelji pozornost preusmerili na evrsko območje – natančneje na Irsko. Vprašanje kako bi se dogodki odvijali, če pozornosti ne bi nase preusmeril konflikt na korejskem polotoku.
(*) Evropski trg
(*) Ameriški trg
(*) Azijski trg
(*) Balkanski trg
(*) Baltske države, nordijske države, Poljska, Rusija in Ukrajina
(*) Afriški trg in trg srednjega vzhoda
Devizni trgi so bili tudi novembra »odgovorni« za glavnino sprememb tečajev vrednostnih papirjev na kapitalskih trgih po svetu. Evro je v primerjavi z vodilnimi svetovnimi valutami izgubil na vrednosti, kar pa je koristilo evrskim vlagateljem na tujih trgih. Ameriški dolar je pridobil 7,43%, japonski jen 3,2% ter švicarski frank 5,18% vrednosti.
Začetek meseca je zaznamovala odločitev ameriške centralne banke (Fed), da nadaljuje z izrednim odkupovanjem ameriških državnih dolžniških vrednostnih papirjev v skupnem znesku okoli 600 milijard $ do junija 2011. Mnenje strokovnjakov, da želi Fed s to odločitvijo predvsem znižati vrednost ameriške valute, se tekom meseca ni uresničilo, kar kaže že omenjena rast ameriškega dolarja v primerjavi z evrom.
Po Fed-ovi potezi so vlagatelji pozornost preusmerili na evrsko območje – natančneje na Irsko. Irski bančni sistem je zašel v resne težave po poku deset let trajajočega nepremičninskega balona. Država, ki se je zavezala jamčiti za depozite varčevalcev, je morala naenkrat nase prevzeti velikansko obveznost (okoli 31 milijard evrov), ki je dejanski proračunski primanjkljaj za leto 2010 zvečala na 32% BDP. Štiriletni irski proračun predvideva 20-odstotno znižanje državnih izdatkov in dvig davkov. Zaradi močnega pritiska na evro je konec novembra Irska postala druga država prejemnica pomoči iz EU. 45 milijard evrov naj bi prejeli od evropskih držav, 22,5 milijard evrov od mednarodnega denarnega sklada, 17,5 milijard evrov pa naj bi imeli lastnih rezerv (tudi v pokojninskih skladih).
Padec evra se je konec meseca sicer ustavil, a vlagatelji so že pozorni na dogajanje na Portugalskem in v Španiji. Vprašanje kako bi se dogodki odvijali, če pozornosti ne bi nase preusmeril konflikt na korejskem polotoku.
Evropski trg
Evropski delniški indeksi so novembra prikazali mešano sliko. Indeks S&P Europe 350, ki vključuje največja evropska podjetja, je izgubil skoraj 2% vrednosti. Med zmagovalci zahodne evrope so švedski (+3.61%), švicarski (+2,58%), britanski (+1,54%) in nemški indeks (+1,32%) (vse merjeno v evrih). Od omenjenih je bila donosnost v lokalnih valutah pozitivna le v Nemčiji. Ostali indeksi so pridobili na vrednosti izključno zaradi valutnih sprememb. Švedska krona je na mesečni ravni zrasla za 1,95%, britanski funt za 4,24%, švicarski frank pa kar za 5,18% v primerjavi z evrom.
Najslabše so se novembra odrezali delniški trgi v državah skupine PIGS (Portugalska, Irska, Grčija, Španija), kjer so vlagatelji izgubili tudi več kot desetino premoženja. Povečana nestanovitnost na deviznih trgih je posledica ponovne obuditve skrbi o težavah držav evropske periferije. Zaradi močnega pritiska na evro je konec novembra Irska postala druga država prejemnica pomoči iz EU (85 milijard evrov). Irska ima sicer povsem različne težave od Grčije. Nepremičninski balon, ki ga je napihovalo celo desetletje hitrorastoče irsko gospodarstvo, je počil in irske banke so postale kapitalsko podhranjene v višini okoli 30 milijard evrov. Irska vlada je reševanje bank prevzela nase in s tem »napela« javne finance prek normalnih meja (32-odstotni proračunski primanjkljaj v 2010!). Za razliko od Grčije je Irska javna uprava delovala relativno učinkovito in transparentno, država pa tudi ni imela strukturnih težav (naraščajoče pokojninske obveznosti itd.). Pomoč Irski je zaenkrat zadovoljila devizne trgovce, je pa nadaljnji razmah težav javnih financ v evrskih državah še vedno aktualen.
Ameriški trg
Mesec november je bil za evrske vlagatelje v ameriške naložbe uspešen mesec, ki pa ga je zaznamovala 7,43-odstotna rast ameriškega dolarja v primerjavi z evrom. Malo manj kot omenjeni odstotek so pridobil glavni trije delniški indeksi v zda (S&P 500, Nasdaq Composite in Dow Jones Industrial Average), kar pomeni, da se lahko vlagatelji za svoj donos zahvalijo le rasti ameriške valute.
Zanimivo je novembrska rast ameriškega dolarja ravno nasprotje od domnevne želje ameriške centralne banke (Fed) po padcu valute. V poročilu za mesec oktober smo že omenili dodatno likvidnostno spodbudo Fed-a, ki je bila uradno pojasnjena z ohlajajočim se okrevanjem ameriškega gospodarstva in nadaljnjimi zahtevnimi razmerami na trgu dela.
Zadnje se je potrdilo v začetku decembra, ko je novembrska stopnja brezposelnosti zrasla z 9,6% na 9,8%, zaposlenost v nekmetijskem sektorju pa se je povečala za le 39.000 ljudi (pričakovali so 150.000). Nezaposlenost je večja med moškimi (10%) kot ženskami (8,4%). Število dolgoročno brezposelnih (brez dela več kot 27 tednov) je ostalo praktično nespremenjeno pri 6,3 milijonih ljudi, kar predstavlja 41,9% vseh brezposelnih. Zaposlovali so v panogi zdravstvene oskrbe, rudarstva, odpuščali pa v maloprodaji in proizvodnji.
Azijski trg
Azijski delniški trgi so novembra v glavnem pridobili na vrednosti (merjeno v evrih). Najbolj so delnice v povprečju zrasle na Japonskem (Nikkei 225 je zrasel za kar 11,44%), sledile so delnice v Tajvanu (+9,04%), na Tajskem (+8,7%), v Hong Kongu (6,81%), Južni Koreji (5,47%), Maleziji (4,23%) in Indoneziji (+3,16%). Od pomembnejših azijskih borz so evrskih vlagatelji izgubili le na Filipinih (-2,84%).
Močnejša rast japonskih delnic je posledica rasti ameriškega dolarja v primerjavi z japonskim jenom, kar naj bi koristilo poslovanju japonskih izvoznikov. Industrijska proizvodnja na Japonskem se je sicer oktobra zvečala za 4,5% na letni ravni, kar je sicer manj od septembrske 11,5-odstotne rasti, a znatno več od pričakovanj (3,1%). 9. Decembra so objavili tudi rast BDP v 3Q 2010, ki je znašala kar 4,5% na letni ravni, s čimer so presegli napovedi v višini 4,1% in rast bdp v 2Q 2010, ki je znašala 3,9%.
Najbolj odmeven dogodek v novembru je bil napad Severne Koreje na obmejno mesto v Južni Koreji, katerega posledice se bile tudi smrtne žrtve. Južna Koreja je kmalu zatem odgovorila z napadom, na njihovo stran pa se je postavila tudi ZDA. Takojšen odziv kapitalskih trgov na korejski konflikt je bila rast ameriškega dolarja in švicarskega franka, ki očitno še vedno predstavljata »varni zatočišči«.
Balkanski trg
Geografska regija balkan novembra ni pokazala enotne smeri na delniških trgih. Prevladujoči so bili sicer padajoči tečaji (najbolj so v povprečju padle delnice v Grčiji – za 8,26%, sledile so delnice na Hrvaškem (-5,49%), v Romuniji (-4,23%), Turčiji (-2,75%) in Sloveniji (-2,62%)), rast pa so vlagatelji vendarle dosegli v Makedoniji (5,51%), v Republiki Srbski (3,73%) in v Srbiji (2,06%) (vse merjeno v evrih).
Na Hrvaškem so gostili predstavnike mednarodnega denarnega sklada (MDS), ki je vlado opozoril, da bo imelo hrvaško gospodarstvo tudi v letu 2010 negativno rast (okoli 2%), rast v letu 2011 pa naj bi znašala vsega 1,5%. Hrvaška je tudi sicer med redkimi evropskimi državami, ki ji proizvodnja upada tudi v letošnjem letu. MDS poudarja, da Hrvaška potrebuje dolgoročne strukturne reforme (predvsem na trgu dela, v javni upravi, pokojninskega sistema, zdravstvenega sistema in privatizacije) za izboljšanje makroekonomskih kazalnikov na srednji rok. Kreditna tveganja so povezana tudi z obsežnim tujim dolgom, ki znaša okoli 100% BDP-a.
Proračunski primanjkljaj naj bi v letu 2010 dosegel 5,4%, rebalans pa ni upošteval potrebnih ukrepov za fiskalno konsolidacijo, ki jih je vlada zapisala v programu gospodarskega okrevanja. Primanjkljaj bi lahko še dodatno zrasel, saj je napovedano okrevanje šibkejše, poleg tega pa bi se lahko aktivirala tudi državna jamstva ladjedelnicam.
Baltske države, nordijske države, Poljska, Rusija in Ukrajina
Delnice v regiji nadaljujejo s pozitivnim trendom rasti. Tokrat so na vrednosti največ pridobile delnice v Ukrajini (kar 20,79%), sledile so delnice v Rusiji (8,12%), Litvi (8,08%) in Estoniji (5,54%). Negativno rast so doživeli vlagatelji na Poljskem (–3,22%), Norveškem (–1,54%) in Finskem (–0,81%) (vse merjeno v evrih).
Mednarodni denarni sklad (MDS) je potrdil napredek ukrajinske vlade pri izvajanju ekonomske politike, s čimer so pričeli postopek za naslednji delež pomoči v višini 1,6 milijarde $ (celotni znesek že druge pomoči, ki so jo Ukrajini odobrili julija 2010, znaša 15,2 milijarde $). Ključno za MDS je sprejem proračuna za leto 2011, s katerim naj bi država zmanjšala proračunski primanjkljaj s 5,5% bdp v 2010 na 3,5% BDP v 2011. Poleg proračunskega primanjkljaja mora država zmanjšati tudi izgubo državnega energetskega podjetja NAK Naftogaz Ukrainy (avgusta so dvignili ceno zemeljskega plina za gospodinjstva za 50%), urediti pokojninski sistem (vlada se je zavezala, da bo dvignila upokojitveno starost s 55 na 60 let v naslednjem desetletju) in izboljšati javno upravo.
Predsednik Viktor Janukovych načrtuje odpravo vizumskega režima med Ukrajino in EU, hkrati pa bi želel leta 2011 podpisati pridružitveni sporazum z EU, s čimer bi se pričeli uradni postopki za pristop Ukrajine v EU.
Afriški trg in trg Srednjega vzhoda
Nadpovprečno dober mesec je bil november za evrske vlagatelje v regijo Afrike in bližnjega vzhoda. Delnice v Jordaniji so v povprečju zrasle za 8,65%, v Egiptu za 8,47%, na Mavriciju za 5,89%, v JAR za 5,03% in v Izraelu za 4,08%.
Finančni minister Jordanije je na začetku meseca napovedal 5-odstotno rast BDP v 2011, ki bo torej višja kot je napovedana rast za leto 2010 (4%). Minister meni, da je okrevanje posledica vladnih ukrepov, kot je znižanje davka na dobiček med 15 in 50% po različnih panogah in izvedba infrastrukturnih projektov (npr. Železnice, letališče). Poleg tega gospodarstvo poganja tudi izvoz, ki je v prvih osmih mesecih zrasel za 15%.
Vlada je uspela znižati tudi proračunski primanjkljaj z okoli 9% v 2009 na 6% v 2010. Pozitivna novica za vlagatelje v Egiptu je bila objava stopnje rasti cen v oktobru, ki je ostala nespremenjena pri 11%. Centralna banka Egipta ima tako še dodaten razlog več, da ohrani ključno obrestno mero na najnižjem nivoju v zadnjih štirih letih (8,25%).
