Za nami je ponovno izredno dinamičen teden, žal pospremljen tudi s padci delniških tečajev na svetovnih kapitalskih trgih. Ameriški kongres je končno le privolil v povečanje zgornje meje državnega zadolževanja, kar pa vseeno ni bilo dovolj za obrnitev negativnega trenda.
Med investitorji narašča negotovost glede prihodnje rasti svetovnega gospodarstva, vse pogostejši so komentarji, da nova recesija ni več daleč. Da je gospodarska kondicija šibka, potrjujejo tudi ekonomske statistike. Razočarali so v torek objavljeni podatki o obsegu ameriške industrijske proizvodnje, enako velja za obseg zaposlenosti. Zaradi šibkega trga dela se stopnja brezposelnosti ne znižuje, kar seveda vpliva na obseg potrošnje in indeks potrošniškega zaupanja. Obseg potrošnje, merjeno v stalnih cenah, se je tako znižal že tretjič zapored.
Šibko gospodarstvo spodbudilo špekulacije o novem QE
Zaradi vse bolj očitnega zastoja v gospodarstvu so ponovno oživile špekulacije o novem posegu ameriške centralne banke, kar bi srednjeročno skoraj zagotovo ponovno vrnilo prepotreben optimizem. Pričakovanja glede intervencije so se okrepila tudi zaradi izjav šefa ameriške centralne banke, da gospodarstvo za oživitev potrebuje tudi državno vzpodbudo. Slabi ekonomski podatki so zasenčili tudi sezono objav poslovnih rezultatov, ki pa vendarle potrjuje, da so podjetja v drugem četrtletju večinoma poslovala uspešno, celo nekoliko bolje od pričakovanj. Iz dosedanjih objav ameriških podjetij (poročalo je 363 podjetij, katerih delnice sestavljajo indeks S&P 500) lahko ugotovimo, da so podjetja v povprečju povečala dobiček na delnico za 17 odstotkov, prodajo za 13 odstotkov in da sta dobri dve tretjini podjetij presegli napovedi analitikov.
V Evropi se nadaljuje grška tragedija, v kateri žal sodeluje vse več igralcev.
Čeprav vlade posameznih držav poskušajo na vse možne načine pomiriti vlagatelje, so zahtevane donosnosti španskih in italijanskih državnih obveznic ponovno na rekordnih ravneh. Za precejšnje presenečenje je poskrbela tudi švicarska centralna banka, ki je začela intervencije na denarnem trgu s ciljem znižanja vrednosti domače valute. Švicarki frank je v tem tednu namreč dosegel rekordno vrednost v primerjavi z evrom, kar znižuje konkurenčnost domačega gospodarstva. Močan frank tudi ni dobra novica za številne slovenske kreditojemalce, vendar je to že povsem druga zgodba.
