Izpeljanka te besedne zveze nam je zaradi dogodkov v zadnjem letu že dobro znana. Razlika je le v časovni komponenti, vendar je pri investiranju čas relativna stvar.
Včasih se zdi, da se dnevi vlečejo, vendar ko pogledamo nazaj, vidimo kako so leta hitro minila. Borzni trgi v daljšem časovnem obdobju vedno beležijo rast, to si lahko vsak potrdi tudi sam. Gibanje pa na žalost večine vlagateljev ni linearno, saj pogosto prihaja do korekcij, kriz in tudi do nenadnih zunanjih šokov. Zunanji šok je tudi v letu 2020 poskrbel za hiter padec pomembnejših tečajev za več kot 30 odstotkov in s tem ponudil vsem vlagateljem priložnost izkoristiti popuste na trgih.
Kot nam je vsem znano, za vsako ključavnico obstaja ključ in tudi za težavo v obliki virusa sedaj imamo cepivo. Pri tem so veliko pridobile prav farmacevtske družbe, kar ni bilo težko napovedati. Delnica družbe Moderna je na primer v zadnjih 12 mesecih zrasla za več kot 300 odstotkov. Vendar stava na eno samo podjetje oz. delnico podjetja je previsoka špekulacija, saj je veliko neznank, ki lahko potencialnega zmagovalca spremenijo v poraženca in obratno. Na te neznanke pa žal nihče od nas nima vpliva. Zato je bolj varna naložba v celoten sektor z vlaganjem v investicijske sklade farmacevtskega sektorja oz. sektorja, kjer nekdo vidi največ potenciala.
Če pogledamo posamezna podjetja, vidimo da bi lahko imeli tako negativno, kot pozitivno donosnost (v zadnjem letu je verjetno pozitivne donosnosti bila veliko višja). Če polagate upe na družbe samo iz enega sektorja, še vedno tvegate. Varnost investiranih sredstev pa bi morala biti prva zahteva. Kaj, če so dolgoročni učinki cepiv slabi, kaj če pride do izpada proizvodnje, kaj če cepivo ne bo učinkovito na nove seve virusa? S temi vprašanji bi se morali spopadati, če bi investirali le v eno ali nekaj podjetij, pri odzivih pa bi bili prepuščeni sami sebi. Nasprotno je pri strokovno upravljanih skladih, pri katerih za varnost in pravočasne odzive skrbi ekipa analitikov.
Vrnimo se k varnosti. V kolikor imate sredstva vložena le v en sektor, vaši prihranki še vedno niso varni, zato morate poskrbeti še za ustrezno razpršitev tudi med ostale sektorje oz. regije. Najbolj varna izbira bi bil standardni globalni sklad. Če želite nekoliko »začiniti« zadevo, lahko sami prilagajate razmerja med posameznimi regijami in večji delež portfelja namenite tistim regijam, kjer vidite največ potenciala. Osebno bom pri teh napovedih uporabil mnenje Klaus Schwaba, z mnenjem katerega se strinjam. Schwab je ustanovitelj World Economic Foruma (WEF) in od leta 2017 tudi prejemnik častnega odlikovanja Republike Slovenije. Uspešno je napovedal razvoj pandemije, razvoj cepiva in zdaj napoveduje revolucijo. Seveda ne takšno revolucijo, ki vam je prišla na misel ob prebranem.
Kot pravi Schwab, bo naslednjih 10 let ključ in z njim se ne bi mogel bolj strinjati. Na WEF so napovedali, da bo do leta 2030 BDP azijskih gospodarstev presegel skupni BDP vseh ostalih regij. Leta 2030 naj bi azijsko gospodarstvo predstavljalo 60 odstotkov svetovnega BDP. Kot kaže, se bo epicenter moči po več kot 100 letih znova selil v Azijo. Zato, v kolikor spadate med bolj dinamične vlagatelje in je pred vami še vsaj 10 let varčevanja, se lahko pri sestavi portfelja oprete tudi na pričakovanja analitikov za prihodnjih 10 let.
Vsekakor menim tudi sam, da je potencial za uspeh visok. Jamstvo za dolgoročni uspeh pa sloni le na ustrezni razpršitvi.
