Najboljše usmeritve so brezčasne, aplikativne, enostavne, so takšne, da se jih lahko vedno držimo. Članke poskušam pisati v tej smeri, saj verjamem, da bodo nekateri na njih na internetu naleteli tudi čez nekaj let in iz njih poskušali potegniti nauk ali uporabno aktivnost.
Zadnje čase mi pogosto postavijo vprašanje, kaj narediti s prostimi sredstvi na bančnem računu. Inflacijo namreč občutimo vsi, stanovanja so (pre)draga, plemenite kovine se vsaj trenutno niso obnesle kot zavarovanje v primeru inflacije, delnice so v zadnjega pol leta konkretno strmoglavile, kriptovalute še bolj, sezona dividend je v polnem zamahu in prvič po dolgem času je donosnost do dospetja na državne obveznice v pozitivnem območju.
Kaj torej storiti? Jason Zweig je v svoji kolumni v Wall Street Journalu zapisal, da je aktivnost vlagatelja v takem okolju odvisna predvsem od njegove starosti oz. od tega, koliko časa bo še lahko investiral. Če je vlagatelj mlajši in ima pred sabo še mnogo let investiranja, je trenutno okolje kot nalašč za dodajanje svežih sredstev v portfelj. Tak vlagatelj naj torej dokupuje naložbe, vendar naj bo pri teh naložbah izbirčen. Izbirčen vlagatelj bo iskal visoko kakovostne naložbe ali pa bo mesečno investiral v košarico razpršenih naložb. Najboljša je kombinacijo obojega. Če pa je vlagatelj starejši, lahko postane eden izmed poražencev tega medvedjega trenda. Zgodovina nas uči, da je možno, da bomo v okolju, kjer prevladuje povišana inflacija in kjer se vrednost naložb načeloma ne dviguje, ostali še nekaj let. Nekaj bolečih let. Vlagatelji, ki pred sabo nimajo tako dolge dobe, lahko trenutno naredijo samo to, da si to dobo poskušajo podaljšati. Ena izmed možnosti je, da se ne upokojijo takoj, ko izpolnijo pogoje, druga je ta, da sredstva zavestno začnejo črpati kasneje in si do takrat prilagodijo oz. znižajo mesečne življenjske stroške. Vse predlagane možnosti so običajno tiste, ki jih v resnici nočemo slišati.
Sebe, pri 38. letih, štejem med vlagatelje, ki imajo pred sabo še veliko časa za investiranje, zato svoje naložbene strategije nisem spreminjal. Pravzaprav je nisem spreminjal že več kot 12 let. Še vedno mesečno dokupujem vzajemne sklade, pri čemer gre del v razvite trge in del v trge v razvoju, tudi tiste, najbolj osovražene. Občasno dokupujem slovenske delnice, predvsem takrat, ko jih drugi ne. Poskrbim tudi, da sem vedno likviden za vsaj naslednjega pol leta, saj je povsem možno, da pride v prihodnjih mesecih do negativnih presenečenj. Še več, količino likvidnih sredstev sem v zadnjih mesecih celo povečal, da lažje spim, inflacija gor ali dol.
Mogoče je na tem mestu primerno, da vam z izračunom pokažem, zakaj je smiselno z mesečnimi varčevanji pričeti čimprej. Predpostavljamo, da boste varčevali do 65. leta. Prav tako domnevajmo, da boste varčevali 100 eur mesečno, da bomo vstopne stroške zanemarili in da bo letna donosnost vzajemnega sklada 7 odstotkov celotno dobo. Predpostavke so zelo poenostavljene, ampak kot omenjeno, pomembno je bistvo tega izračuna, ki bo povzeto na koncu.
Če pri teh predpostavkah začnete varčevati pri 25. letu, boste ob koncu varčevanja pri vplačanih 48.000 eur imeli na računu 262.481 eur. Lep znesek, kajne? Razmerje med izplačilom in vplačilom je 5,4-kratnik. Višja, ko je ta številka, bolj se vam naložba “izplača”. Če tak znesek investirate v dividendne delnice, vam lahko letno prinese okrog 13.000 eur bruto dividend oz. lepo mesečno rento, ne da bi se dotikali glavnice.
Če pa začnete varčevati 10 let kasneje, pri 35. letih, boste “prihranili” 12.000 eur pri vplačilih. Vendar vas teh 12.000 eur prihranka stane preko 128.000 eur, saj imate v drugem primeru ob koncu varčevanja na vašem računu “samo” 121.997 eur. Razmerje med izplačilom in vplačilom je torej 3,4-kratnik. Tudi takšen znesek ni slab, sami pa si odgovorite, ali vas bolj boli izgubljenih 128.000 eur ali 100 eur mesečno naslednjih 10 let. Svoj odgovor poznam.
Nekateri boste na tem mestu rekli, da si takega zneska v mladosti ne morete privoščiti ter da boste vse nadoknadili z višjimi zneski kasneje. Odločite se, da boste pri 35. letih začeli varčevati 200 eur mesečno. V tem primeru pri 65. letih vaše premoženje iz mesečnega varčevanja znaša 243.994 eur, kar je še vedno manj kot, če bi začeli s 100 eur pri 25. letih. Hkrati pa ste vplačali 50 odstotkov več lastnih sredstev. Razmerje znaša 3,4-kratnik.
Kaj pa bi se zgodilo, če bi starši za svojega otroka ob njegovem rojstvu začeli varčevati 50 eur mesečno? V tem primeru bi vplačali 39.000 eur, privarčevani znesek pa bi bil 791.911 eur. Razmerje med pričakovanim izplačilom in vplačilom je visokih 20,3-kratnik. Se vam za otroke splača varčevati? Dejstvo je, da ima pri mesečnih varčevanjih najpomembnejšo vlogo čas varčevanja, zato ga izkoristite v svojo prid in začnite varčevati čimprej.
V realnem življenju običajno začnemo varčevati ob rojstvu otroka, potem nekaj sproti poberemo z računa, zmanjšamo znesek, ga kasneje povečamo in ko otrok potrebuje izpit za avto, znesek poberemo iz privarčevanih sredstev. Kasneje vse skupaj prenesemo nanj, on si kupi avto in to je to. Game over in ponovni začetek. Charlie Munger pravi, da je prvo pravilo obrestno-obrestnega računa to, da ga nikoli po nepotrebnem ne prekinjamo. Držite se tega pravila in mimogrede boste dosegli osupljivo dobre rezultate.
