Kdo bo prvi pomežiknil, ZDA ali Opec? V boju z nizkimi cenami nafte so krajši konec očitno potegnili ameriški črpalci nafte iz plasti skrilavcev. Ob cenah, nižjih od 50 dolarjev za sod tekočega zlata, se ne morejo obdržati. Število črpališč se je v dobrem mesecu znižalo za 15 odstotkov, tu so tudi prvi stečaji.
Svetovno gospodarstvo se utaplja v tekočem zlatu, ki postaja iz dneva v dan cenejše. Po ekstremnih napovedih naj bi se sod nafte v bližnji prihodnosti pocenil na komaj 20 dolarjev – tako poceni nafte ni bilo že 20 let.
V politični igri svetovnih velesil igrajo glavno vlogo ZDA in Savdska Arabija. Prve s pridobivanjem nafte iz skrilavcev proizvajajo rekordne količine nafte, druga pa kot najmočnejša članica naftnega kartela Opec ne želi omejiti proizvodnje. Cene surove nafte so zaradi tega v manj kot letu dni padle za približno 60 odstotkov. Včeraj je stal sod nafte brent denimo le še 45 dolarjev. Že pred časom je pod bremenom nizkih cen prva klecnila od naftnih prihodkov odvisna Rusija. V ZDA so na drugi strani nizke cene goriv močno spodbudile zasebno potrošnjo. A kljub temu so v gospodarstvu začele padati prve domine. Najnižja cena nafte v skoraj šestih letih je namreč za mnoge ameriške proizvajalce preprosto nevzdržna.
Kmalu po novem letu je bil prisiljen razglasiti bankrot razmeroma majhen črpalec nafte iz plasti skrilavcev WBH Energy LP iz zvezne države Teksas. Banke prezadolženemu podjetju zaradi negotovih razmer na naftnem trgu niso želele več podaljšati posojil v višini do 50 milijonov dolarjev. V težavah pa niso le mali, temveč tudi veliki. Teksaški Pioneer Natural Resources, ki je lani resda povečal prihodke na okoli 4,3 milijarde dolarjev, je zaradi visokih vlaganj hkrati ustvaril negativni denarni tok. Podobno velja za velikana iz zvezne države Oklahoma. Chesapeake Energy, ki je lani ustvaril več kot 20 milijard dolarjev prihodkov, zapravlja denar hitreje, kot ga služi.
Skrilavec skriva predrago nafto
Dober kazalnik začetka krize v ameriški naftni industriji je strm padec števila delujočih vrtin. Teh je bilo še novembra lani več kot 1600, do konca decembra pa se je število znižalo za 15 odstotkov, na 1482. »Nobenega dvoma ni, da bodo nizke cene do leta 2017 pomenile nižja vlaganja in manjšo proizvodnjo nafte ter plina iz plasti skrilavcev,« so opozorili analitiki ameriške banke Wells Fargo.
Zakaj je nizka cena težava? Da bi se ameriške naftne družbe prebile do nafte in plina, ki sta ujeta v plasteh skrilavcev, morajo uporabljati tehniko hidravličnega lomljenja oziroma frakturiranja (hydraulic fracking). Nafta ali plin pritečeta na površje šele skozi razpoke, ki jih naredijo voda, pesek in kemikalije, izstreljeni v podzemlje pod ekstremnimi tlaki. Proces je tudi zaradi razmeroma nove tehnologije precej dražji kot črpanje iz običajnih vrtin na celini ali morskem dnu.
Če ima Savdska Arabija s črpanjem enega 159-litrskega soda nafte le dva dolarja stroškov, stane črpanje nafte na nekaterih najdiščih v plasteh skrilavcev tudi 80 in več dolarjev na sod. Za večino proizvajalcev kratkoročno znižanje cene nafte ne bi bilo usodno, daljšega časovnega obdobja nizkih cen pa ne morejo preživeti. V investicijski banki Goldman Sachs tako ocenjujejo, da bi morala za uravnoteženje svetovne ponudbe in povpraševanja po nafti cena za sod pol leta vztrajati na 40 dolarjev, kar bi krepko razredčilo vrste v ameriški naftni industriji in močno znižalo proizvodnjo.
Več kot očitno je sicer, da črpanje nafte iz skrilavcev ne pomeni povsod enakih stroškov. Najdišča Eagle Ford v Teksasu – ena največjih v ZDA – naj bi omogočila črpanje nafte že za 40 do 50 dolarjev na sod. Družba Continental Resources pa črpa nafto in plin denimo iz najdišč Bakken v Severni Karolini, kjer znašajo stroški črpanja med 50 in 60 dolarji na sod.
Kako resen je položaj v industriji črpanja nafte iz skrilavcev, dokazujejo tudi težave Halliburtona, enega glavnih ponudnikov storitev hidravličnega lomljenja naftnim družbam. Podjetje, ki je lani ustvarilo več kot 30 milijard dolarjev prihodkov, je decembra napovedalo odpuščanje vsaj 1000 zaposlenih. Skupno ima sicer še vedno okoli 80.000 zaposlenih.
250 milijard dolarjev dolga
Nekateri analitiki pričakujejo v prihodnjih mesecih plaz negativnih novic iz ameriške naftne industrije. Eksplozivna rast izkoriščanja najdišč v skrilavcih je v države, kjer so naftne družbe najbolj aktivne, pripeljala 1,36 milijona novih delovnih mest, ki so po novem ogrožena. Za nameček pa so praktično vse naftne družbe v teh krajih zadolžene čez glavo.
Z denarjem, ki so ga porabile za opremo in vrtanje lukenj v zemljo, je prav mogoče, da so tudi sebi in bankam skopale jamo. Veliko projektov namreč niti ni uresničenih, ob sedanjih cenah nafte pa tudi nikdar ne bodo. Zgodba, ki se je začela z velikimi apetiti vlagateljev in podjetij, ki so v razmišljanju o potencialnih dobičkih pozabili na tveganja, se bo za marsikatero podjetje končala tragično. Morda tudi za banke.
