Če je lansko leto pokazalo, da politika nima večjega vpliva na tečaje delnic, se je slika obrnila. Priča smo enemu izmed najbolj razburljivih začetkov leta. In kot kaže, so ZDA znova tiste, katerim sledijo tudi druge svetovne borze.
Kdo bi si še pred 5 leti upal napovedati, da bodo objave na Twitterju krojile dogajanje na pomembnejših svetovnih borzah in vplivale na vrednost podjetij, skupna tržna kapitalizacija katerih znaša več tisoč milijard ameriških dolarjev? Temu obdobju smo priča v današnjih časih. Obstajajo celo algoritmi, ki na podlagi tvitov ameriškega predsednika trgujejo z delniškimi papirji. Zato ni presenetljivo, da se je nihajnost trgov tako močno okrepila.
V kolikor v zadnjem letu še niste prilagodili svojega portfelja, to storite čim prej!
In sama nihajnost, kot tudi korekcija, ne bi predstavljali tako velikega šoka za vlagatelje, če za nami ne bi bilo tako izjemnega leta, kot smo mu bili priča lani. Kot trdim že od začetka januarja, leto 2017 je bilo leto, kot ga trgi doživijo le enkrat na 50 let in je posledica kombinacije stanja v svetovnem gospodarstvu, sentimenta ter politike centralnih bank. Poglejmo nekaj dejstev o 2017:
- nihajnost trgov je bila na izjemno nizki ravni; povprečna dnevna sprememba indeksa S&P 500 je bila nazadnje na tej ravni leta 1964
- najvišja dnevna rast indeksa v celotnem letu 2017 je znašala 1,38 odstotka
- vse od izvolitve Trumpa do konca leta 2017 se indeks S&P 500 od svojih rekordnih vrednosti ni znižal za več kot 3 odstotke, kar je naredilo to 14-mesečno obdobje za najdaljše v zgodovini
- vključno z decembrom 2016, je indeks S&P 500 kar 13 zaporednih mesecev zabeležil rast, čemur nismo bili priča vse od leta 1959.
Leto 2018 prineslo streznitev
Kako pa so se trgi odrezali v letošnjem letu in kaj se je dogajalo z sredstvi vlagateljev v vzajemnih skladih? Ne preveč dobro, saj je velika večina sektorjev beležila padec vrednosti. Padec je bil še toliko bolj boleč, saj so vlagatelji, po izjemnem letu 2017, pričakovali nadaljevanje rasti.
Najslabše so se letos odrezali skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v ozko usmerjene delniške sklade, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice podjetij držav v razvoju. Izstopata predvsem Turčija in Indija. Med najbolj donosnimi pa so se letos znašli vzajemci, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice podjetij iz držav Latinske Amerike, ZDA ter tehnološki skladi.
Tabela: 5 najbolj in 5 najmanj donosnih skladov v letu 2018*
| Vzajemni sklad | Leto 2018 v % |
| Amundi Funds Equity Latin America | +11,32 |
| Franklin U.S. Opportunities Fund - H1 [A] | +7,55 |
| Franklin U.S. Opportunities Fund [A] | +5,41 |
| Franklin U.S. Opportunities Fund [N] | +5,17 |
| Infond Technology | +5,12 |
| Amundi Funds Equity India Select | -6,62 |
| ALTA INDIA | -8,80 |
| Franklin India Fund [A] | -8,87 |
| Franklin India Fund [N] | -9,09 |
| ALTA TURKEY | -11,65 |
*podatki zbrani iz baze Vzajemci.com, dne 20.4.2018 ob 13:00
Med panožno usmerjenimi skladi so izstopali predvsem tisti iz sektorja javnih dobrin, energetike in informacijske tehnologije. Najslabše pa so jo odnesli skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice podjetij iz sektorja osnovnih potrošnih dobrin, financ ter farmacevti.
Tabela: Pregled sprememb po posameznih sektorjih
|
Sektor |
Leto 2018 v * |
| Energetika | +1,72 |
| Finance | -3,04 |
| Industrija | +0,71 |
| Informacijska tehnologija | +1,51 |
| Javne dobrine | +2,35 |
| Nepremičnine | -4,23 |
| Oskrba | +0,76 |
| Osnovne potrošne dobrine | -3,23 |
| Potrošne dobrine | -2,24 |
| Surovine in materiali | -0,39 |
| Telekomunikacije | +0,31 |
| Zdravstvo | -2,80 |
*podatki zbrani iz baze Vzajemci.com, dne 20.4.2018 ob 13:00. Sprememba je izračunana na podlagi aritmetične sredine vseh sprememb znotraj posamezne skupine.
Tabela: Pregled sprememb po regijah in tipih skladov
| Tip in regija | Leto 2018 v % |
| Delniški globalni | -1,69 |
| Delniški razviti trgi | -0,87 |
| Delniški trgi v razvoju | -2,14 |
| Denarni | -0,37 |
| Globalni | -1,29 |
| Mešani | -1,16 |
| Obvezniški globalni | +0,02 |
| Obvezniški razviti trgi | -0,11 |
| Obvezniški trgi v razvoju | -2,17 |
*podatki zbrani iz baze Vzajemci.com, dne 20.4.2018 ob 13:00. Sprememba je izračunana na podlagi aritmetične sredine vseh sprememb znotraj posamezne skupine.
Velja dodati, da gre za kratkoročna gibanja, ki še ne narekujejo prihodnjega trenda, saj so za dolgoročni trend ključni fundamenti ter dobički podjetij, ki jih imajo skladi v svojih portfeljih. Priložnosti se lahko iščejo tudi v najbolj osovraženih sektorjih, kot so to pred kratkim izpostavili analitiki Morningstar Investment Management.
Časi "buy and hold" strategije so za nami
Prepričan sem, da vsi pogrešamo lansko leto, a se moramo osredotočiti na trenutno dogajanje. Ne glede na korekcijo, v kateri se še vedno nahajamo, je potenciala na trgih še vedno veliko.
Leto 2018 predstavlja pomembno spremembo v investicijskem okolju, saj strategija »buy and hold« več ne pije vode. Eden glavnih razlogov pa je psihologija vlagateljev, ki je bila zaradi nadpovprečno visoke nihajnosti trgov konkretno načeta. Jasno je, da bo v letu 2018 do izraza prišlo aktivno upravljanje, leto 2017 pa lahko označimo za leto pasivnih strategij.
Asistenco pri spremljanju ter prilaganju naložbenih portfeljev lahko prejmete tudi iz strani naših strokovnjakov. Vzajemci SKUPINA je največje neodvisno podjetje, ki je v 17 letih delovanja pomagalo že več kot 20.000 posameznikom. Pohvali se lahko z internim Naložbenim odborom, ki na mesečni ravni svoja razmišljanja, pričakovanja in pregled trgov pošilja vsem naročnikom osnovnega paketa Naložbenega svetovanja v vrednosti 244 EUR / letno. Za več informacij pišite na [email protected].
