Mednarodni denarni sklad v naši regiji spremlja zdravje javnih financ in finančnega sistema, ter odvisnost gospodarstev od usode evro območja.
Mednarodni denarni sklad (MDS) je poznan že marsikomu. Organizacija 188-ih držav se v osnovi zavzema za globalno usklajenost monetarnih politik in finančno stabilnost, osnovana pa je bila leta 1944 kot odgovor na nesmotrne ekonomske politike v obdobju Velike Depresije.
Med drugim MDS opravlja tudi nadzor nad državami članicami. Gre za stalen proces posvetovanj - poznanih tudi pod imenom "Article IV consultations" (posvetovanja 4. člena). V času nadzora ekonomisti iz MDS obiščejo vlado in centralno banko članice ter pripravijo oceno ekonomskega in finančnega razvoja, ki jo nato obravnava izvršni svet MDS.
Poglejmo, kakšne so v očeh MDS posamezne države iz balkanske regije:
Najnovejšo oceno so pri MDS pripravili za Makedonijo. Srednjeročni izgledi države so ugodni. Država namreč nima večjih javnofinančnih neravnovesij, omejene finančne povezave z evro območjem pa tudi ne bi smele imeti bistvenega negativnega vpliva v primeru večjih negotovosti v evro območju. Lanskoletna rast BDP je znašala 3%, letošnja pa naj bi padla na 2%. Bančni sektor obremenjujejo nedonosna posojila (nekaj manj kot 10% vseh posojil), ki pa so ustrezno pokrita z rezervacijami, poleg tega se kapitalska ustreznost bank giblje okoli 17%.
Črno Goro je v letu 2011 zaznamoval turizem. 8,7-odstotna rast števila turistov je pripomogla k 2,5-odstotni rasti BDP. Obeti za leto 2012 niso tako spodbudni, še posebej, ker so inštrumenti za podporo rasti v veliki meri iztrošeni. Javni dolg se je v letu 2011 povzpel na 47% BDP, zato je fiskalna konsolidacija aktualna tudi pri njih, MDS pa hkrati priporoča stabilizacijo finančnega sektorja z oblikovanjem ostrejšega nadzora in regulative bank.
Februarja letos so preliminarno oceno podali za Hrvaško. Visoka zunanja zadolženost in nevzdržna dinamika javnega dolga sta poglavitna izziva države. Hrvaška je močno odvisna od ekonomske aktivnosti v evro območju, zato mora računat z negativnimi posledicami v primeru recesije držav evra. Zaradi razdolževanja zasebnega sektorja in šibke mednarodne konkurenčnosti so srednjeročni gospodarski izgledi omejeni. Poleg tega bo vlada morala uravnotežiti javne finance, saj naj bi v nasprotnem primeru javni dolg dosegel problematičnih 70% BDP.
V Turčiji se je MDS zadrževal konec lanskega leta. Opozorili so na preveliko zanašanje gospodarske rasti na domače povpraševanje, ki ga spodbuja izdatna posojilna aktivnost. Posledično sta močno narasla primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance in inflacija. Zadnja se je po dvomestni rasti v prvih letošnjih mesecih maja sicer znižala, a še vedno znašala 8,3% na letni ravni. Znižal se je tudi omenjeni primanjkljaj, in sicer z 9,3% BDP v marcu na 9% BDP v aprilu.
MDS redno spremlja tudi izvajanje t.i. "stand-by" aranžmajev, h kateremu sta pristopili Romunija in Srbija.
MDS ne nastopa le v vlogi financerja držav v krizi
Očitno MDS ne nastopa le v vlogi financerja držav v krizi, temveč aktivno spremlja in usmerja ravnanje oblikovalcev nacionalnih ekonomskih politik. V regiji trenutno spremljajo zdravje javnih financ in finančnega sistema, ter odvisnost gospodarstev od usode evro območja.
