Le Kitajci pravi tekmeci ZDA

Članek slika

Sankcije ZDA in EU proti Rusiji so le še tesneje povezale Moskvo in Peking, katerih moč že povzroča skrbi med “starimi” velesilami. Vzpona Kitajske tudi ZDA ne morejo več preprečiti, meni dr. Klemen Grošelj. Kitajska lahko ustavi le samo sebe.

Irak, Sirija, Afganistan, Libija, Sudan in Ukrajina so le nekatera žarišča na svetovnem zemljevidu, kjer se kažejo obrisi igre za prevlado na svetovnem gospodarskem in političnem prizorišču. Čeprav je v zadnjem času največ črnila prelitega o izrazito enostranskem izraelskem obstreljevanju Palestincev v Gazi ter o trenjih med Rusi in Zahodom zaradi spopadov v Ukrajini, ki so posledica poteze iz beležke igre »zemljo krast« ruskega predsednika Vladimirja Putina, obstaja po mnenju analitika in poznavalca svetovnih razmerij moči dr. Klemena Grošlja v resnici le en pretendent za naskok na ameriški prestol. To je Kitajska, preostali pa so vsaj za zdaj le obrobni igralci.

Ukrajina združila Ruse in Kitajce v boju proti ZDA

»Vzpona Kitajske ZDA ne morejo preprečiti. Kitajska lahko ustavi le samo sebe,« je dejal Grošelj in spomnil na notranjo razcepljenost, ki je v zgodovini že večkrat prekinila kitajski vzpon. Z Rusi že danes tvori tandem, ki povzroča preglavice Američanom. Bobo Lo, nekdanji vodja rusko-evrazijskega programa na ameriškem zunanjem ministrstvu, je povezovanje Rusije in Kitajske pred leti poimenoval »os prikladnosti«. Njuno tesnejše povezovanje ni bilo še nikdar tako prikladno kot danes.

»Rusi in Kitajci se povezujejo po principu sovražnik mojega prijatelja je tudi moj sovražnik,« je dejal Grošelj. Sodelovanje godi obema stranema. Rusi želijo krepiti gospodarske odnose – dvostranska trgovina naj bi leta 2015 dosegla že 100 milijard dolarjev, Peking pa potrebuje ruske naravne vire za nadaljevanje meteorske rasti, saj se ne more več zanašati na premog, ki povzroča močno onesnaženje. Tridesetletna pogodba za dobavo okolju prijaznejšega zemeljskega plina ruskega Gazproma na Kitajsko, katere vrednost strokovnjaki ocenjujejo na 2400 milijard juanov (400 milijard dolarjev) hkrati osvobaja Kremelj od prekomerne odvisnosti od evropskih kupcev, ki medtem že iščejo alternativne plinske vire.

Kitajska in Rusija, ki igrata odločilno vlogo v skupini držav BRICS, sta se družno zoperstavili tudi svetovni prevladi ameriškega dolarja. Potem ko sta kitajska in švicarska centralna banka sklenili dogovor o neposredni menjavi juanov in švicarskih frankov, sta tudi Peking in Moskva iz medsebojnih poslov izključila ameriške dolarje.

Napadi na prevlado dolarja

Vse države BRICS so pretekli mesec z ustanovitvijo svoje razvojne banke pokazale željo po neodvisnosti od mednarodnih finančnih institucij pod nadzorom ZDA, kot sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad. »Banka, ki bo imela za razvojne projekte na voljo 100 milijard dolarjev in tudi 100 milijard dolarjev vreden rezervni sklad za pomoč državam v finančnih težavah, je eden od temeljev za paralelni sistem tistemu, ki je bil pred sedemdesetimi leti dogovorjen v Bretton Woodsu,« ocenjuje Grošelj. Dnevi popolne prevlade dolarja gredo očitno h koncu, čeprav je danes s 65-odstotnim deležem v svetovni trgovini še naprej daleč najpomembnejša svetovna in rezervna valuta.

»A tako bo ostalo le še, dokler bodo arabske države pripravljene trgovati z nafto na zahodnih blagovnih borzah, kjer je glavno plačilno sredstvo dolar,« je dejal Grošelj. ZDA bodo morale biti zato ob nadaljnjem posredovanju v zgodbi novonastalega in z nafto bogatega sunitskega kalifata, ki raste na pogorišču krvavih spopadov na področju dela Sirije in Iraka, še posebno pozorne.

Izgubljeni boj za Afriko in JV Azijo

Ključne za nadaljnji razvoj političnih in gospodarskih dogodkov v svetu bodo ameriške volitve leta 2016. Grošelj namreč opaža, da je demokratska kandidatka Hilary Clinton že nakazala odmik od »mehke« politike Barracka Obame, kar bi pomenilo več vojaške moči in več intervencionizma.

A vprašanje, kaj bo ZDA s tem uspelo doseči. V vlogi svetovnega policista je država razmetala svoje patrulje na vse preveč koncev sveta, se nepotrebno vojaško izčrpala, zvišala javni dolg na več kot 17.500 milijard dolarjev in izgubila strateške pozicije na mnogih koncih sveta. Kitajska si medtem pridno gradi mornarico, hkrati pa krepi svoj gospodarski položaj v jugovzhodni Aziji, kjer so tudi ZDA načrtovale prevlado.

»Boj za Afriko pa je izgubljen,« ob tem poudarja Grošelj, ki meni, da je ameriška obljuba o 14 milijardah dolarjev investicij preskromna in prepozna. Kitajci so v Afriki posodobili ali zgradili železnice, pristanišča in drugo infrastrukturo, v Afriki imajo svoje ljudi, delavce in tudi paravojaške skupine. Tudi ameriški poskusi z zamenjavami najvišjih predstavnikov politike tako ne bi bili učinkoviti.

Če ne Kitajci, pa nekdo drug iz BRICS

Čeprav se bodo trenja med Kitajsko in ZDA v prihodnje zagotovo krepila, ni nujno, da bo prišlo do neposrednega spopada. Gospodarski svet je zaradi globalizacije namreč vse bolj prepleten. Kitajski tako ni v interesu zlomiti ZDA, ki je njena največja trgovinska partnerica. Od leta 2004 do lani se je izvoz Kitajske v ZDA povečal z dobrih 195 milijard na več kot 440 milijard dolarjev.

EU in ZDA niso bile tako pragmatične pri sankcioniranju Rusov, kar verjetno danes marsikdo obžaluje. Evropsko komisijo so povračilni ukrepi Rusije, kamor EU vsako leto izvozi približno desetino oziroma za 12 milijard evrov kmetijskih izdelkov, povsem presenetili.

V prihodnje pa bo v zgodbi o svetovni prevladi zelo pomemben kontekst skupine držav BRICS, ki bo tvorila enega od dveh dominantnih blokov prihodnosti. Že danes ustvarijo več kot 29.000 milijard bruto domačega proizvoda na leto. S skoraj tremi milijardami razmeroma mladih prebivalcev pa ima izreden potencial za prihodnjo rast. Po mnenju Grošlja je poleg Kitajske v vrsti za naslednjega gospodarskega prestolonaslednika tudi Indija, le da še ne tako kmalu.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Deljena mnenja o rešitvi Španije pred dolžniško krizo

21.04.2011

J. Bratanič