Prelitje preostalega finančnega potenciala začasnega sklada za zaščito evra (EFSF) v stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM) bi bil zelo močan signal in bi občutno okrepil zaupanje v območje evra, je prepričana prva dama IMF Christine Lagarde. Po njeni oceni bodo sicer naslednji tedni ključni za svetovno gospodarstvo.
"Če bi oba sklada skupaj predstavljala združeno evropsko košaro finančnih sredstev, bi bil to zelo močan signal zaupanja v Evropo," je generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) zatrdila v pogovoru za francosko radijsko postajo Europe 1.
Lagardova je že v ponedeljkovem odmevnem govoru v Berlinu pozvala h krepitvi ESM, ki bo julija letos nasledil EFSF, čeprav naj bi slednji še dokončal programe pomoči za Grčijo, Irsko in Portugalsko.
250 milijard evrov neporabljenega potenciala EFSF v ESM
Lagardova se je zavzela za to, da se okoli 250 milijard evrov neporabljenega potenciala EFSF prelije v ESM, tako da bi imel ta skupni finančni potencial 750 milijard evrov.
Lagardova tudi z današnjo izjavo stopnjuje pritisk na nemško kanclerko Angelo Merkel, da naj v luči velikih naporov članic evrskega območja za stabilizacijo svojih javnih financ in strukturne reforme pristane na krepitev mehanizmov za stabilizacijo območja evra.
V Berlinu so doslej jasno zavračali zamisel o povečanju finančnega potenciala ESM na več kot 500 milijard evrov, saj kot glavni vzvod za stabilizacijo evra še vedno vidijo javnofinančno konsolidacijo, ukrepe za povečanje konkurenčnosti in tesnejšo javnofinančno ter gospodarsko povezanost članic območja evra.
FT: Berlin v zameno za še strožja pravila glede fiskalne discipline pripravljeni pristati na povečanje sredstev ESM na 750 milijard evrov
Britanski časnik Financial Times je v torek sicer poročal, da naj bi bili v Berlinu v zameno za še strožja pravila glede fiskalne discipline pripravljeni pristati na povečanje sredstev ESM na 750 milijard evrov, a so v nemški vladi to že zanikali.
Lagardova je danes znova tudi pozvala k oblikovanju močnega obrambnega zidu v območju evra. Tega po njenem mnenju ne bi sestavljali zgolj okrepljeni finančni mehanizmi in močna vloga Evropske centralne banke, temveč tudi obstoj skupnih fiskalnih in gospodarskih pravil ter izraz jasne skupne politične volje.
Komentirala je tudi verjetnost, da se bodo članice sklada odzvale na poziv odbora izvršnih direktorjev po povečanju finančnih sredstev IMF za 500 milijard evrov, da bi se lahko spopadel s potencialnimi potrebami držav, ki bi se utegnile znajti v težavah.
Ostale svetovne države sodelovale pri krepitvi IMF
Po njenem mnenju bodo ostale svetovne države sodelovale pri krepitvi IMF, če bo članicam območja evra uspelo oblikovati dovolj močan obrambni zid za preprečevanje širjenja krize po evrskem območju.
Šefica IMF je sicer prepričana, da bodo naslednji tedni ključni za letošnji razvoj dogodkov v svetovnem gospodarstvu. "Če bodo v naslednjih tednih sprejete dobre odločitve - ne zgolj v območju evra, temveč tudi v ZDA in na Japonskem - potem bo konec leta boljši od začetka," je zatrdila Lagardova, ki sicer verjame v prihodnost skupne evropske valute.
