Statistični urad je pred kratkim postregel z odličnimi podatki na področju mednarodne trgovine. Po njihovem poročanju je bila januarja in februarja zaznana precejšnja rast izvoza in uvoza, kar nakazuje na počasno in zanesljivo okrevanje Slovenskega gospodarstva.
92 odstotna pokritost uvoza z izvozom
Slovenija je v februarju 2011 izvozila za 1.583,2 milijona evrov blaga, uvozila pa za 1.718,2 milijona EUR blaga. Pokritost uvoza z izvozom je bila 92,1-odstotna. Izvoz v februarju 2011 je bil vrednostno (v EUR) za 20,2 % višji kot v februarju 2010, vrednost uvoza v februarju 2011 pa je presegla vrednost uvoza v februarju 2010 za 21,4 %. Po začasnih podatkih je Slovenija v prvih dveh mesecih leta 2011 izvozila za 3.102,2 milijona EUR blaga (to je za 22,4 % več kot v enakem obdobju leta 2010), uvozila pa za 3.308,1 milijona EUR blaga (ali za 23,1 % več kot v enakem obdobju leta 2010). V tem obdobju je primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino znašal 205,9 milijona EUR, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 93,8-odstotna.
Pozitiven trend izvoza
Kako ocenjujejo izvoz oziroma njegov trend smo povprašali dva izmed največjih slovenskih izvoznikov, Gorenje in Cimos. Gorenje ustvari več kot 90% prodaje na tujih trgih, pri čemer so za njih najpomembnejši evropski trgi. Trg bele tehnike je lani po drastičnem padcu v letu 2009 sicer zrasel, pri čemer so bile razmere na posameznih trgih različne. Njihovi ključni trgi so bili pod vplivom visoke brezposelnosti, valutnih ter plačilnih tveganj. V zadnjem četrtletju lanskega leta so dosegli zelo dober obseg prodaje, prodajni trendi njihove osnovne dejavnosti (aparati za dom) v teh mesecih kažejo, da poslujejo v skladu z načrtom, je pa dejstvo, da bo zaradi rasti cen surovin in materialov dobičkonosnost na udaru. Pozitiven trend izvoza pa od druge polovice leta 2010 opažajo tudi na Cimosu.
V iskanju novih poslovnih priložnosti
Lani je Gorenje poslovalo brez dveh pomembnih kupcev, ki sta končala v stečaju – nemškega poslovnega sistema Quelle, največjega kupca v preteklih letih, in hrvaške družbe Pevec kot največjega partnerja na področju Zahodnega Balkana. Merkur kot največji slovenski trgovec s tehničnim blagom pa je zaradi postopka prisilne poravnave precej zmanjšal obseg poslovanja. Kljub temu in že v zgodnjem odgovoru navedenim okoliščinam (visoka brezposelnost in z njo povezano šibko povpraševanje po trajnih dobrinah, plačilna in valutna tveganja) so v Skupini Gorenje povečali prihodke za 16,5 odstotka v primerjavi z letom poprej na 1,38 milijarde evrov. Proces iskanja novih kupcev, novih poslovnih priložnosti in novih trgov ter pospeševanja prodaje z razvojem novih izdelkov in povečanje deleža prodaje izdelkov v višjih cenovnih razredih je sicer del njihovih stalnih poslovnih aktivnosti. Na Cimosu pojasnjujejo, da so poleg zanesljive oskrbe obstoječih kupcev na zahodno-evropskem trgu vstopili še na ruski trg.
Ključno je obvladovanje tveganja
»Plačilna nedisciplina je nedvomno eden izmed dejavnikov, ki vpliva na naše poslovanje, pri čemer je le-ta najbolj problematična na območju Zahodnega Balkana«, pojasnjuje Elizabeta Biluš iz Gorenja. Tveganja obvladujejo z zavarovanjem večjega dela terjatev iz poslovanja pred kreditnimi tveganji pri Slovenski izvozni družbi – Prvi kreditni zavarovalnici, d.d., in drugih zavarovalnicah, z dodatnim zavarovanjem bolj tveganih terjatev do kupcev z bančnimi garancijami in z drugimi zavarovalnimi instrumenti, z rednim nadziranjem poslovanja in finančnega stanja vseh novih in obstoječih poslovnih partnerjev ter z omejevanjem izpostavljenosti do posameznih poslovnih partnerjev in tudi z izvajanjem medsebojnih in verižnih kompenzacij s kupci.
Valutna tveganja in konkurenca
Glede na geografsko razvejanost delovanja Gorenja (poslujejo namreč na 70 trgih) so močno izpostavljeni tudi valutnim tveganjem, predvsem na trgih Srbije, Velike Britanije, Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske, Hrvaške, Turčije ter vseh dolarskih trgih. Tovrstna tveganja znižujejo z uravnavanjem prodaje in nabave v posameznih valutah. Poleg tega se kratkoročno varujejo s terminskimi valutnimi pogodbami in s kratkoročnim zadolževanjem v lokalnih valutah še doda Biluševa. Nasprotno pa v Cimusu nimajo težav s plačilno nedisciplino. Njihovi glavni kupci so zelo ugledni svetovni proizvajalci avtomobilov ter solidni plačniki, ki redno poravnavajo svoje obveznosti. Nastane pa pri njih drug problem, in sicer, da se soočajo se z močno konkurenco ter oteženimi razmerami ob pridobivanju sredstev za realizacijo večjih in že naročenih razvojnih projektov.
Odvisnost od tujih trgov
Gorenje več kot 90% prodaje ustvari na 70 trgih, pri čemer so lani največji vrednostni obseg prodaje aparatov za dom dosegli na trgih Vzhodne in Jugovzhodne Evrope (69%), v Zahodni Evropi so ustvarili 27% prometa, ostalo pa na trgih Bližnjega in Daljnega vzhoda. Cimos pa na tujih trgih ustvari kar 97 % prihodkov, od tega največ v Nemčiji in Franciji. Na Gorenju povedo, da je izbor izdelkov za posamezen trg odvisen od prodajne strategije na posameznem trgu (npr. na Daljnem vzhodu prodajajo izključno aparate višjega cenovnega razreda), specifičnih navad potrošnikov (pri ruskih potrošnikih so še vedno bolj priljubljena plinska kot indukcijska kuhališča), geografsko-klimatskih značilnosti trga (zaradi specifičnega podnebja morajo hladilno-zamrzovalni aparati namenjeni za prodajo v Združenih arabskih emiratih imeti no-frost funkcijo in ustrezati klimatskemu razredu za tropske kraje,…). Za razliko pri Cimosu, kjer razvijajo in proizvajajo izdelke za avtomobilsko industrijo (zavorne in pogonske sisteme ter karoserijske in med-industrijske izdelke) so vsi enake kakovosti in funkcionalnosti, ne glede na trg.
