Kako bi vi sestavili naložbeni portfelj?

… GLEDE NA PODATKE, KI SO NAM ZNANI DANES, KAKO BI VI SESTAVILI PORTFELJ ZA VLAGATELJA (DELEŽ DELNIC, OBVEZNIC, DENARJA ITD.), KI NAMERAVA SREDSTVA INVESTIRATI ZA OBDOBJE 10 LET IN JE SREDNJE NAKLONJEN TVEGANJU?

Luka Flere, KD Skladi:
Upraviteljska ekipa KD Skladov vsake tri mesece pripravlja štiri portfelje skladov glede na tip vlagatelja in njegovo nagnjenost k tveganju (zelo previden, previden, uravnotežen, dinamičen). Izdelani so na podlagi pričakovanj glede prihodnjih gibanj donosov na kapitalskih trgih ob upoštevanju parametrov tveganja in korelacij med skladi. Zadnji predlog (30.6.2014) razporeditve skladov za »uravnoteženi« tip vlagatelja predvideva naslednjo kombinacijo skladov:

Portfelj »uravnoteženi«: objavljeno 30. 6. 2014

IME SKLADA	DELEŽ
KD Bond, obvezniški - EUR	40%
KD Balkan, delniški	15%
KD Dividendni, delniški	10%
KD Rastko, evropski delniški sklad	15%
KD Vzhodna Evropa, delniški	10%
KD Surovina in energija, delniški	10%

Izidor Jerman, Alpen Invest:
Depoziti: 10 % za namen likvidnosti in
Podjetniške obveznice: 30 %
Delnice: 60 %, od tega 40 % na razvitih trgih in 20 % na trgih v razvoju. Seveda bi pa trenutno svetovali nakup slovenski delnic in ob zaključku privatizacijskega procesa selitev na prej omenjeno razmerje.

Ker verjamemo v to kombinacijo delnic v portfelju  smo v podjetju Alpen Invest tudi po tej logiki oblikovali varčevalni načrt ALPEN varčevanje.

Sašo Ivanović, Triglav Skladi:
70 % delnic (razdeljeno med razvite in rastoče trge), 30 % obveznic in instrumentov denarnega trga.

Ekipa ALTA Skladov:
Denar: 30%
Slovenske obveznice: 20%
Delnice: 50% (Azija 20%, Slovenija 10%, Razviti trgi 20%).

Saša Dragonja, NLB Skladi:
Razmerje 60/40 med delnicami in obveznicami v korist delnicam je navadno dobra osnova za nasvet vlagatelju z zmerno naklonjenostjo in zmožnostjo do tveganja ter daljšim naložbenim horizontom.  Bolj agresivni vlagatelji naj skladno s svojim profilom povečajo delež naložb v delnice, obratno velja za bolj konservativne vlagatelje. Tudi daljši varčevalni horizont predvideva večjo izpostavljenost delnicam.

Likvidna denarna sredstva naj bodo namenjena varnostni rezervi, višina le-teh pa naj bo odvisna od specifične situacije varčevalca, predvsem starosti, zdravstvenega stanja, stabilnosti zaposlitve, števila nepreskrbljenih otrok, življenjskega standarda,... (med 6 in 18 letnimi plačami).

Damjan Kovačič, KBM Infond:
Na dolgi rok lahko vlagatelj pričakuje nadpovprečne donose od globalno razpršenega delniškega portfelja. Pričakovani povprečni donosi bodo zaradi na splošno nižje gospodarske rasti verjetno nižji od zgodovinskih, vendar bodo še vedno precej bolj privlačni od zelo nizkih ali celo realno negativnih obrestnih mer na obvezniških in denarnih trgih. Dolgoročni vlagatelji naj v bikovskem trendu rasti izkoristijo vsako večjo korekcijo za nakup delnic ali skladov, pri tem pa naj ne pozabi na disciplino in upravljanje s tveganji.

Luka Gubo, Numerica Partners:
V izredno dinamičnem sistemu je nesmiselno imeti statičen portfelj. Sredstva je potrebno investirati glede na trenutno makroekonomsko stanje, glede na trenutni gospodarski cikel – če smo v recesijo je dobro imeti večino sredstev v obveznicah varnih držav, ko pa se enkrat prične okrevanje, pa je smiselno večji delež sredstev preusmeriti v delniške naložbe.

Če je pa že želja investitorja imeti statičen portfelj, potem je eden izmed najboljših načinov razpršitve sredstev t.i. pristop »risk parity«, kjer se investira v vse naložbene razrede glede na njihovo tveganost (volatilnost). Ker so državne obveznice manj tvegane kot npr. delnice ali podjetniške obveznice, bo v njih večji delež portfelja. Poleg delnic in podjetniških obveznic je potrebno dodati še naložbe, ki nas varujejo pred nizkimi realnimi obrestnimi merami, ko je pričakovana donosnost večine naložb nizka, kar so seveda surovine. Sredstva poskusimo razpršiti tako, da smo do vsakega vira tveganja (obveznic, delnic, podjetniških obveznic, surovih, idr.) izpostavljeni enako (od tod tudi izraz risk parity). Okvirno to nekako pomeni 60 odstotkov v državnih obveznicah, 25 odstotkov v delnicah, nekaj odstotkov v podjetniških obveznicah ter nekje 10 odstotkov v surovinah. Takšen portfelj je potrebno vsaj enkrat na leto rebalansirati, da se znova vzpostavi primerno razmerje med naložbenimi razredi.