Novi rekordi na finančnih borzah sprožajo že dobro poznana vprašanja kot so: bo tokrat drugače? Ali se lahko rast nadaljuje? Kdaj lahko pričakujemo ponovno korekcijo?...
Globalno okrevanje se nadaljuje, vendar vse bolj prihaja do izraza okrevanje treh hitrosti. Porajajoči se trgi nadaljujejo z relativno visoko gospodarsko aktivnostjo, ZDA med razvitimi trgi okrevajo še najhitreje. V najslabšem položaju se trenutno nahajata Evropa z rastočo stopnjo brezposelnosti in Japonska z večletno stagnacijo.
Pa vendar, tudi nemški DAX, eden izmed pomembnejših evropskih delniških indeksov, je presegel ter ves teden zdržal nad lastno rekordno vrednostjo iz leta 2007. Pridružil se je ameriškemu S&P 500, ki je lasten rekord iz leta 2007 prvič presegel že marca letos. S&P 500 je z rastjo v tem tednu le potrdil, da ameriško gospodarstvo okreva po pričakovanjih. Žal pa ostali pomembnejši borzni indeksi iz evro skupine ne delijo enake usode z ZDA oz. Nemčijo. Francoski CAC 40 se nahaja za dobro tretjino pod vrhom, medtem ko se španski indeks nahaja nekje na pol poti, italijanski pa na tretjini poti do lastnega zgodovinskega vrha.
Brezposelnost se v ZDA znižuje, v Evropi narašča
Razmere na trgu dela opravičujejo tovrsten razkorak med ZDA in evro regijo, če seveda ne upoštevamo Nemčije. Uradni statistični podatki kažejo, da stopnja brezposelnosti v ZDA počasi a vztrajno pada že od druge polovice leta 2010, medtem ko se v evro regiji vztrajno povečuje. Podobno je z gospodarsko aktivnostjo kjer se lahko ZDA pohvalijo z najvišjo stopnjo gospodarske aktivnosti znotraj tradicionalno opredeljenega zahodnega razvitega sveta, medtem ko se gospodarska aktivnost v območju evra krči.
Evropska centralna banka (ECB) je v minulem tednu, po več mesecih premora, ponovno znižala ključno obrestno mero za območje evra za 0,25 odstotne točne na 0,5 odstotka. Na zadnje so ključno obrestno mero znižali julija lani na 0,75 odstotka. Predsednik ECB Mario Draghi je na novinarski konferenci izpostavil, da se stanje na področju posojilne aktivnosti ni bistveno izboljšalo za srednja in mala podjetja. Draghi je pozval tudi vlade držav članic, da v borbi zoper recesijo odpravijo začasne ukrepe s katerimi so zvišale davke in da dodatno znižajo porabo.
Krizni davek kot izhod v sili
Predsednik ECB s pozivom na zniževanje davkov najbrž ni mislil na Slovenijo, ki svoje domače naloge ni opravila pravočasno. To nas lahko privede v nezavidljivo situacijo, ko na eni strani slovenska vlada dviguje že tako visoko obdavčeno povprečno slovensko družino, na drugi strani pa se ostale države članice že spogledujejo z mislijo o zniževanju predhodno dvignjenih davkov. Slovenija bo še v letošnjem letu med drugim dvignila stopnjo DDV, v prihodnjem letu pa uvedla davek na nepremičnine. Krizni davek trenutno ostaja le kot izhod v sili. Kar pomeni, da bodo v prvi fazi poskušali zagotoviti zadostna finančna sredstva preko posrednega davka in davka na nepremičnine. Na podlagi slabih izkušenj, ki jih je imela Hrvaška z DDV, lahko že za prihodnje leto po vsej verjetnosti pričakujemo tudi uvedbo neposrednega kriznega davka.
Koliko bo ostalo za zagon gospodarstva?
Vsekakor je dvig davkov v kriznih razmerah neizogiben ukrep, s katerim vlada zagotavlja sredstva za nemoteno poslovanje in običajno tudi za nov zagon gospodarstva. V našem primeru pa se krpa stare grehe, zato bo bolj malo ostalo za zagon gospodarstva. Tako lahko pričakujemo, da se bo krčenje porabe intenzivneje izvajalo predvsem na račun socialne varnosti, zaradi katere smo konec koncev tudi stopili v EU. Pred leti nam je bil za zgled skandinavski sistem, kjer se socialna varnost nahaja na visokem nivoju. To je bil tudi model po katerem se je Evropska unija pozitivno razlikovala od ostalih modelov zahodnega sveta. Kriza je to obrnila na glavo.
Zato ni nič čudnega, da borzni trgi rastejo, čeprav finančno stanje povprečne evropske družine pada. S tem se vse bolj približujemo ameriškemu modelu, kjer socialne varnosti praktično ni, so pa delovna mesta, vsaj tako kažejo uradni statistični podatki. Po mnenju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) se stanje v najbolj problematičnih državah izboljšuje. IMF je izpostavil predvsem pozitivno reševanje grških javnih financ, kljub temu, da morajo še veliko storiti na področju davčnih utaj. Generalna direktorica IMF je na zadnji tiskovni konferenci ponovno izpostavila gospodarsko okrevanje treh hitrosti, ter
