Za nami je zanimiv januar, ki je vsaj za zdaj spremenil razmerja rasti med razvitimi delniškimi trgi Evrope in Amerike ter ostalimi razvijajočimi trgi. Za razliko od lani, ko je Evropa zaostajala za Ameriko, obe skupaj pa za razvijajočimi trgi, je v januarju Evropa dosegla pozitivne donose. Okrog +5%. Ameriški indeks S&P 500 je dosegel približno polovico tega, »emerging markets« pa so bili 2% v minusu – v dolarjih, v evrih pa še 2% nižje. Kakšna je torej zgodba, v kateri se trenutno nahajamo?
Razvijajoči trgi, ki so bili svetilnik sveta na poti iz krize s svojo nadpovprečno gospodarsko rastjo in z zelo hitro rastočimi delniškimi trgi, seveda niso mogli ubežati zvesti spremljevalki na tej bleščeči poti – inflaciji. Že lani smo ugotavljali, da imamo po dolgem času spet različne krvne slike svetovnih ekonomij, kjer se v razvitem svetu in še posebej ZDA, otepajo preteče deflacije, v razvijajočem pa so centralne banke že tik pred tem, da pritisnejo na zavoro in ustavijo rast cen. Prav izstopala je v januarju Indija, saj je osrednji delniški indeks SENSEX potem, ko so dvignili obrestno mero, padel kar za 15%. Presenetljivo dobro se je odrezala Kitajska z zgolj 3% padcem, katera pa je večji del »slabe karme« (beri prehitre rasti) oddelala že v letu 2010, ko je precej zaostala za ostalimi hitro rastočimi kolegi iz družine »EM«. Ob obrestnih merah pa se tem državam močno pozna tudi naraščanje cen surovin, predvsem »soft commodities« (žitarice, koruza, sladkor, kava, kakav). Te imajo veliko večji delež v njihovih družinskih proračunih, kot pa to velja za razvite države. In prav to bi bila letos glavna zavora rasti razvijajočih trgov oz. razlog, da se trend zaostajanja za razvitimi delniškimi trgi nadaljuje.
... realnost kaže, da se diktatorju zgodi ulica šele takrat, ko ljudje postanejo lačni.
Nekako živimo v prepričanju, da se vstaje ljudstev, zahteve po odstopu diktatorjev zgodijo zaradi zatiranja pravic ljudstva, ki ga vodijo. Vendar realnost kaže, da se diktatorju zgodi ulica šele takrat, ko ljudje postanejo lačni. Ko se hrana draži oz. ko je primanjkuje. In tudi vstaja v arabskih država ima močno vzročno povezavo z rastočimi cenami hrane in standardom ljudi. Kaj so priložnosti in kaj nevarnosti zgodbe v Egiptu. Priložnost je nedvomno uvedba demokratičnega režima po vzoru Turčije. Egipt ima 80 milijonov ljudi, reko Nil in veliko priložnosti za razvoj. Prst s katerim žugajo pristaši »statusa quo« kaže v leto 1979 v iransko revolucijo in nato novega nedemokratičnega režima izhajajočega iz verskega fundamentalizma.
Februarja naj bi bilo določeno kdo bo dokapitaliziral NLB. Bo res?
V Sloveniji je pozitivno dogajanje v zvezi s kotacijo Nove KBM na Varšavski borzi. Zgodba z Zvon holdingi se odvija proti razpletu, kar je dobro. Zgodba z dokapitalizacijo NLB še nima razpleta in smo vedno znova presenečeni, kako državi uspe le-tega še malo pomakniti naprej v prihodnost. Čeprav smo že septembra mislili, da zdaj bo pa znano, kaj bo z dokapitalizacijo, pa potem tudi novembra ob skupščini, smo zdaj februarja, ko naj bi bilo na seji nadzornega sveta določeno kdo bo dokapitaliziral banko ob slovenski državi. Bo res?
