Povprečna donosnost vseh skladov domačih in tujih družb za upravljanje je bila julija pozitivna. Vzajemni skladi domačih družb za upravljanje so zabeležili prilive sredstev v višini 800 tisoč evrov.
Med vsemi vzajemnimi skladi z dovoljenjem za trženje v RS je bil najdonosnejši sklad RCM Energie Aktien, ki je vlagateljem prinesel 13,72-odstotno donosnost.
Julija je povprečna donosnost vseh skladov z dovoljenjem za trženje v RS znašala 3,09 odstotka in je bil julij tako drugi zaporedni mesece pozitivnih donosov. Najnižjo donosnost med vsemi skladi so beležili predvsem tisti skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo na Japonskem.
Med delniškimi skladi so najvišje rasti vrednosti beležili skladi, ki večji del sredstev investirajo v delnice podjetij, ki kotirajo na vzhodnoevropskih borzah. Med sektorsko omejenimi skladi je bil najdonosnejši RCM Energie Aktien (+13,72 odstotka) iz sektorja Energetike. Skupno najdonosnejši so bili sicer skladi, ki sredstva investirajo v sektor industrije (proizvodnja, transport in pomožne storitve), potrošnih dobrin in oskrbe. Med globalnimi delniškimi skladi, brez sektorskih in regijskih omejitev, je z 6,45-odstotno donosnostjo največ pridobil Abančna DZU DELNIŠKI SVET.
Med obvezniškimi skladi je bil spet najbolj donosen Templeton Global Total Return Fund - H1 [A], ki je julija pridobil 5,86 odstotka. Junija je beležil 4,94-odstotno rast, medtem ko je maja beležil 6,34-odstotni upad vrednosti enote premoženja (VEP).
Geografsko omejeni vzajemci bolj donosni od globalnih
Junija so slovenske družbe za upravljanje zabeležile nižje rasti vrednosti skladov v upravljanju kot vzajemni skladi v upravljanju tujih družb. Povprečna donosnost vseh skladov slovenskih DZU je znašala 2,89 odstotka, medtem ko so skladi tujih upravljavcev v povprečju pridobili 3,27 odstotka vrednosti. Glede na geografsko naravnanost so najnižjo donosnost beležili skladi z globalno naložbeno politiko (+ 6,95 odstotka). Skladi, ki večji del sredstev investirajo na razvijajoče se trge so v povprečju pridobili 8,16 odstotka, medtem ko so skladi, ki sredstva investirajo na razvite trge v povprečju pridobili 8,04 odstotka.
Na triletni ravni najdonosnejša Vzhodna Evropa in obveznice trgov v razvoju
Na triletni ravni sicer najvišje donosnosti beležijo skladi, ki večji del sredstev investirajo v delnice podjetij iz Vzhodne Evrope ter v obveznice razvijajočih se trgov. Nadpovprečne donosnosti beležijo tudi nekateri skladi, ki sredstva investirajo v sektorja zdravstva, potrošnih dobrin ter kmetijstva. Najnižje donosnosti pa beležijo skladi, ki investirajo v delnice družb iz regije Balkana in skladi, ki investirajo v delnice podjetij, ki poslujejo v sektorju alternativnih virov energije.
Julija kljub znižanju števila vlagateljev, prilivi sredstev
V mesecu juliju so vlagatelji v vzajemne sklade domačih družb za upravljanje vplačali za 800 tisoč evrov sredstev oz. 0,05 odstotka vseh sredstev investiranih v vzajemnih skladih. Število vseh vlagateljev se je sicer znižalo za 1.302 oz. za 0,29 odstotka na 440.637, je razvidno iz podatkov objavljenih na spletni strani ATVP.
Prilive sredstev so domače družbe za upravljanje beležile skoraj v vseh tipih vzajemnih skladov z izjemo skupine mešani in skupine drugi vzajemni skladi. Število vlagateljev se je zvišalo samo v obvezniških skladih. Gre predvsem za posledico prehodov vlagateljev iz bolj tveganih naložb v manj tvegane. Najbolj se je število vlagateljev znižalo v delniških vzajemnih skladih, in sicer za 880. Neto denarni tok delniških skladov je bil sicer pozitiven, saj je bilo za 1,709 milijona evrov več vplačil kot izplačil sredstev.
Največji pritok sredstev so beležili denarni skladi, v katere je bilo vplačanih za 3,591 milijona več sredstev kot izplačanih. To predstavlja 16,91-odstotno povečanje sredstev v upravljanju glede na pretekli mesec. Število vlagateljev se je sicer zmanjšalo za 15.
V letu 2012 rast števila vlagateljev in prilivi sredstev le pri obvezniških skladih
V letu 2012 so vlagatelji iz domačih družb za upravljanje izplačali za 40,551 milijonov evrov sredstev oz. 2,24 odstotka vseh sredstev. Število vseh vlagateljev se je znižalo za 11.200 oz. za 2,48 odstotka. Odlive sredstev so zabeležile vse skupine vzajemnih skladov, razen skupina obvezniški, ki je tudi edina, ki je povečala število vlagateljev. To je predvsem posledica negotovosti, ki med vlagatelji vlada zaradi dolžniške krize v območju evra in upočasnitvi gospodarske rasti svetovnega gospodarstva. Najbolj se je število vlagateljev znižalo v delniških vzajemnih skladih (za 7.964), največ odlivov pa beležijo mešani vzajemni skladi, iz katerih je bilo letos izplačanih za 25,758 milijonov evrov sredstev več kot vplačanih.
