Intervju: »Dejanja za prihodnost slovenskega gospodarstva«

Nedavno objavljeni vpogled v premoženje vodij političnih strank kaže, da ste eden redkih vodilnih slovenskih politikov, ki ima v lasti kupone vzajemnih skladov. Torej spremljate dogajanje na borznih trgih? Kaj boste izboljšali na tem področju, če boste v vladi ali za njenim krmilom?

Res je, že dalj časa z zanimanjem spremljam borzno dogajanje. Sem in tja, a ne prevečkrat, pa tudi vrednost točk skladov. Na vašem portalu najdem vse koristne informacije na enem mestu. Vem tudi, da slovenska borza beleži največjo, 25 odstotno rast v EU v zadnjem obdobju. Res da je bil pred tem padec, a to so sporočila, ki jih želimo. Trendi se počasi, a vztrajno obračajo navzgor. Ne škodi tudi, če pri tem tako politiki kot mediji malo popazimo, kaj se govori. Videli smo, kako se to pozna na trgu, na primer na nedavnem primeru padca delnic Telekoma. To ni bil edini primer. Menim, da je previdni optimizem realen. Še posebej pa se je treba zavedati vpliva psihološkega efekta na borzi. Tudi politiki se moramo bolj zavedati, da je borzna dejavnost katalizator in tako odsev kondicije gospodarstva.

Menite, da je uspešen voditelj države lahko nekdo, ki v osebnem premoženju nima prihrankov oziroma naložb? Kako bi upravljal državna sredstva, sploh v časih, ko je to še posebej pomembno? Bančne vloge slovenskih podjetij dosegajo 14,5 milijarde evrov, v slovenskih vzajemnih skladih pa je 2,5 milijarde sredstev v upravljanju. Kako si to razlagate?

Strinjam se z vami kot gospodarstvenik, politik in državljan. V aktualnih razmerah je pomembna močna finančno-gospodarska zavest, predvsem pa tudi izkušnje in integriteta. Ne moremo pričakovati od državljanov nečesa, česar nismo politični odločevalci sposobni izkazati sami. Sam se trudim to pokazati z lastnim zgledom. Tudi poanta vašega vprašanja je eden od kazalnikov gospodarskega stanja in socialnega standarda, pa tudi zavedanja o pomenu investicij. Osebne finančne naložbe so pomemben pokazatelj tega. Pomembno je tudi zaupanje ljudi v finančne institucije. Socialni demokrati (SD) si prizadevamo za dvig zaupanja, a tudi institucije morajo biti dobro upravljane in delati tudi v korist ljudi. Kot kaže, so slovenski varčevalci tradicionalni, ko stavijo na »nogavice« in bančne depozite, naložbe v vzajemne sklade pa so pod evropskim povprečjem. Sam sem svoje nogavice izpraznil in vložil v vzajemce, ker so me prepričali večja varnost, razpršenost pa tudi donosi teh naložb. Tudi tako se da prispevati k rasti trga. To je pomembna komponenta, ki jo želimo izboljšati s konkretnimi ukrepi za vidne rezultate. Z njimi lahko zagotovimo okolje in pogoje, portfeljski upravljavci pa znanje, analitiko in donose (smeh).

Če greva na širšo gospodarsko sliko, kakšna bo vaša politika za gospodarsko rast, zmanjševanje brezposelnosti in novih delovnih mest, kaj je realno pričakovati?

Osrednji cilj dela Socialnih demokratov bo na delovnih mestih, ohranjanju obstoječih in ustvarjanju novih. Oboje je pomembno. Po oceni GZS je mogoče do leta 2020 ustvariti 118.000 novih delovnih mest. To je pozitivna novica, ki me veseli in je prav to, kar potrebujemo: na realnosti utemeljen optimizem in zagon. V SD se zavedamo, da slovenska ekonomska politika potrebuje rešitve, ki jih z roko v roki oblikujejo politika, gospodarstvo in sindikati. O tem že govorimo, saj bo morala nova vlada pripraviti akcijski načrt za nova delovna mesta in ga uskladiti s socialnimi partnerji. Poudarek bomo namenili tudi spodbujanju gospodarske rasti, ki bo oprta na stabilno davčno okolje, garancijsko shemo za odpravo kreditnega krča in sklad za zagon perspektivnih idej. Ob tem ne bomo zanemarili močne vloge socialne države, ki bo ustvarjala pogoje za enake možnosti vseh.

Še nekaj je pomembno. V novi vladi javni dolg ne bo naraščal, zniževali ga bomo z gospodarsko rastjo. Pripravljamo seznam ključnih investicij in njihovega financiranja ter krepitev vlaganj v izdelke in storitve za prodajo na tujih trgih. Veste, v Sloveniji davki niso pretirani. Problem je, da je povprečna plača prenizka in da je v napačnem delu dohodninske lestvice. Mi smo tudi dali zavezo, da če bomo v vladi, ne bo zviševanja davkov. Tudi zaradi dela SD danes lahko govorimo o gospodarski rasti in zmanjšanju števila brezposelnih, ki junija znaša okoli 117.000 in upada hitreje kot v primerljivem obdobju lani. Prispevali smo tudi k porastu zaposlovanja mladih, saj se jih je zaposlilo 12.000. Evropska sredstva smo uspešno porabili in obrnili trend zaposlovanja mladih navzgor. Razlogov da se brezposelnost znižuje, je več. Izboljšujejo se gospodarske razmere, povečuje se zaposlovanje, kar je tudi posledica vključevanja brezposelnih v subvencionirane zaposlitve in manjšega priliva novih brezposelnih, presežnih delavcev in stečajnikov ter tistih, ki jim je prenehalo delo za določen čas. Za prve iskalce zaposlitev je vlada letos sprejela izvedbeni načrt »Jamstvo za mlade«, ki je namenjen izboljšanju položaja mladih na trgu dela. Prinaša 36 ukrepov za lažji prehod iz izobraževanja v zaposlitev. Tudi kreiranje novih delovnih mest je vezano na obseg investicij, ki jih lahko zagotovita zasebni in javni sektor.

Socialni demokrati imamo kaj pokazati in to podkrepiti s pozitivnimi številkami. Smo edini branik socialne države, zato bomo zagotovili, da bodo delavci primerno zaščiteni.

Kako boste zagnali investicije in zagotovili, da boste ohranili ta nova delovna mesta? Kaj pa infrastruktura, o kateri zadnje čase veliko slišimo?

Veste, mene sodelavci in partnerji poznajo kot operativca in praktika. Ko se pojavi problem, je treba najti rešitev. Iz prakse vem, da pogosto ni časa za zatekanje k načelnim mnenjem in tehtanju teoretičnih vidikov brez sprejemanja odločitev. Slovenija, njeni ljudje in gospodarstvo potrebujejo ukrepe zdaj, da ohranimo in okrepimo pozitivni trend, ki se je začel kazati.  Naš operativni načrt gradi na tem. Predvideva velike infrastrukturne projekte na področju energetike, mobilnosti, logistike in komunikacij. Zavedamo se tudi potrebe po promociji in razvoju Slovenije kot logistične platforme za srednjo in jugovzhodno Evropo, nadaljevanju avtocestnega programa in vzdržnem sistemu financiranja cest ter modernizaciji železniške infrastrukture in izgradnji drugega tira. Za to bomo v novi EU perspektivi 2014-2020 morali bolje izkoristiti evropska sredstva ter uporabiti finančne instrumente EBRD, EIB in EIF s kombinacijo strukturnih in zasebnih sredstev za izvedbo velikih projektov.

Ocena primanjkljaja države je bila v prvem četrtletju letos 465 milijonov evrov, kar je 5,5 odstotka BDP, bruto dolg države pa na 27,9 milijarde evrov ali 78,7 odstotka BDP. Se vam ne zdi, da to vpliva na suverenost naše države?

Novo zadolževanje letos za zdaj ni predvideno. Možno pa je, da se bodo nekateri stari dolgovi odplačali. Stroški obresti iz naslova posojil namreč rastejo in omejujejo manevrski prostor za investicije. V prvem četrtletju letos je bil primanjkljaj države - brez upoštevanja stroškov finančne krize, torej brez dokapitalizacij bank – nižji kot v istem obdobju lani, ko je znašal 6,6 odstotka BDP ali 534 milijonov. So pa prej omenjena sredstva in instrumenti ena od alternativ zadolževanju, ki ga prav Socialnim demokratom radi očitajo v povezavi s krčenjem suverenosti. Treba je povedati, da je prav pritisk k varčevanju za vsako ceno, nepretehtani odprodaji državnega premoženja in klicanju tuje uprave oz. trojke in diktat plenilskih bonitetnih agencij tisto, kar krči suverenost, ki smo si jo enotno priborili. Omenjeni dejavniki govorijo v prid tistemu enemu odstotku elit v svetu ki jih podpira neoliberalna politika. Ta je privedla do tega, deloma podprta znotraj države in prejšnjih desnih vlad, deloma pa tudi iz Bruslja. Čeprav zadnjega ne gre kriviti za zadnja leta recesije.

Mi si prizadevamo obrniti ta trend, ki ni v interesu ljudi in boljšega življenja, ampak brezsramnega kapitala in tajkunizacije. Z njo imamo slabe izkušnje iz let 2004 – 2008, posledice tega pa čutimo ljudje, gospodarstvo ter cela država in stanje duha v njej še danes. Prav z ohranjanjem lastništva v strateških podjetjih država ohranja svojo suverenost in neodvisnost. V teh časih prodaja državnega premoženja pomeni razprodajo, saj kupnina od prodaje največkrat znaša le nekajletni dobiček teh podjetij. Poleg tega je glavni cilj tujega kapitala le dobiček, poglejte primer Heliosa, ki ga novi tuji lastniki krčijo. Posledica pa je upad števila delovnih mest. Tuji lastniki pogosto kupujejo slovenska podjetja z namenom uničenja svoje  konkurence. Posledično se ta podjetja ne razvijajo in ne zaposlujejo.

Vprašanje privatizacije je kontroverzna tema vse od osamosvojitve. V odhajajoči vladi ste pristali na seznam podjetij za odprodajo. Kakšno je vaše stališče, jasno, konkretno in enoznačno ...

Poglejte, tudi sam sem zasledil različne, včasih selektivne povzetke. A dolžnost in praksa SD je, da v državi zagotavljamo stabilnost. Mi nismo rušitelji. V Sloveniji imamo koalicijske vlade in s tem potrebne kompromise, ki ne morejo biti vedno najboljši.

Zelo jasen bom. Mi smo za boljše upravljanje in razumno privatizacijo, ki bo temeljila na strateškem premisleku o razvojnih prioritetah države in širših učinkih na gospodarsko okolje. Glede privatizacije se držimo enega pravila. To je število delovnih mest, ki mora ostati enako ali večje. Privatizacija pa je možna le, če imamo jamstvo, da zaradi nje noben slovenski delavec ne bo izgubil dela. Če se izrazim preprosto: kmet le enkrat proda svojo zemljo. Potem je hlapec. Zato prvič, potrebujemo strategijo upravljanja državnih naložb z razvrstitvijo naložb in lastniškimi ciljev. To mora biti naš temelj, ki bo opredelil, katero premoženje je strateško, kje moramo ohraniti nadzorni delež, kaj je ključna infrastruktura, kaj je vitalno ohraniti za nadaljnji razvoj in varnost. Drugič, izboljšanje korporativnega upravljanja v državnih podjetjih za povečanje donosnosti je nujno. Če so pretekle vlade dopuščale tajkunske prevzeme, to ne pomeni, da država ne zna biti dober gospodar.

Poglejte Krko na eni strani, na drugi pa imate Helios, ki mora služiti kot alarm, kako ne gre postopati in kaže, da tuji lastnik še zdaleč ne pomeni dobrega lastnika. Strateški partner ni tisti, ki nima lastnih sredstev za nakup podjetja, ni tisti, ki obveznosti preloži na podjetje, ga izčrpava in krči delovna mesta, dobavljavce in verigo preskrbe. Mercator je boleča lekcija, kaj se nam ne sme več nikoli zgoditi, čeprav je bila zgodba odločena že leta 2005 zaradi parcialnih interesov in napačnih vzgibov posameznih akterjev. Mercator je pomemben ekosistem, ki vzdržuje več deset tisoč delovnih mest, 30.000 slovenskih dobaviteljev, samooskrbo ter proizvodnjo kakovostne in varne hrane. Ker je s prodajo to ogroženo, sem ji vseskozi nasprotoval. Tretjič, ključen pomen preglednosti privatizacijskih postopkov in financiranja odprodaje se prav tako zrcali v primeru Mercator. Dogaja se, da skladi tveganega kapitala, ki so npr. v Nemčiji na črni listi, ker so za seboj puščali le opustošenje, zdaj prihajajo k nam, tudi s prodajo Mercatorja. Četrtič, zaostritev pogojev za nadzorne in poslovodske funkcije z zakonskimi pravili ter popolna depolitizacija izbirnih postopkov je za nas nujno merilo, na ravni države in vključno z SDH.

Govorili ste tudi o odpravi kreditnega krča. Kako, kdaj? Davkoplačevalci smo dokapitalizirali banke v večinski državni in tudi zasebni lasti, zdaj pa so te obsedele na zlatih jajcih. To ne prispeva k prepotrebni gospodarski rasti in spodbujanju investicij ...

Res je, slovenski državljani smo reševali slovenske banke, zato je edino prav, da te dejansko delujejo v interesu in v podporo slovenskih državljanov, podjetij, industrije in obrtništva. To bo okrepilo in povrnilo tudi zaupanje vanje, ki ga potrebujejo. Nadalje bo to prispevalo k večji kreditni dejavnosti in spodbudi gospodarske dejavnosti v državi. Še vedno ni opaznega učinka na zniževanje posojilnih obrestnih mer, ki bi ga lahko pričakovali zaradi ukrepov ECB in razdolževanja podjetij. Slabše je na področju kreditiranja gospodarstva, ki se še vedno zmanjšuje, a počasneje kot prej.

Naši ukrepi bodo usmerjeni v obrat teh trendov, zato v SD načrtujemo sprostitev kreditnega krča s pomočjo garancijskih shem za podjetja in zagon investicijskega cikla. Naj ponazorim z le enim primerom. V Sloveniji letos beležimo eno največjih rasti v EU v sektorju gradbeništva. To je sicer tudi posledica dejstva, da se je ta s propadom gradbenih podjetij v krizi krčil. A poskrbeti moramo za njegovo rast in s tem tudi ohranitev bogatega znanja, ki ga imamo v tem sektorju in izkoristiti ta potencial v prispevanju k novim delovnim mestom in gospodarski rasti. Imamo tisoče stavb, katerih pročelja potrebujejo obnovo. Ne smemo dovoliti, da gradbena dela in obnovo opravljajo tuja podjetja, ker naših konkurenčnih ni več, ali pa pridejo le do manjših in poceni podizvajalskih del. S pomočjo subvencij, jamstvenih shem in tudi z učinkovitejšim črpanjem evropskih sredstev nameravamo spodbuditi kreditiranje slovenskih investitorjev. To bo imelo multiplikativne učinke, saj bodo potrebe spodbudile zaposlovanje, nova podjetja in s tem dodatna delovna mesta ter zmanjševanje brezposelnosti. S subvencijami bomo prispevali tudi k zeleni, trajnostno naravnani ekonomiji, ki ji moramo posvetiti več pozornosti. Za zagon kreditiranja in prestrukturiranje gospodarstva bomo povečali obseg kreditnega in lastniškega financiranja investicij malih in srednjih podjetij z instrumenti EBRD, EIB, EIF in EU. Zavzemamo se za večjo transparentnost slabe banke in pristop k prestrukturiranju slabih naložb.

Pripravljene imamo tudi ukrepe za spodbujanje izvoza in prenovo insolvenčne zakonodaje z realizacijo hitrega stečaja. Za to že imamo operativni načrt, ki ga nameravamo začeti udejanjati takoj po volitvah. Zato pa potrebujemo zadostno podporo volivcev.

Kako vidite vlogo socialne note v tržnem gospodarstvu, kje so možnosti in priložnosti?

Tudi tu so spremembe možne in nujne. Priložnosti, ki jih kot slišim v pogovoru z ljudmi, vidijo tudi oni, jim želimo s podpornimi ukrepi pomagati uresničiti. Poglejte, če gospodarskemu dodam še socialni vidik, dobimo partnerstvo za napredno in socialno tržno gospodarstvo. Njegov namen je krepitev socialnega partnerstva ter skrb za zdrava in varna delovna mesta. Tu velja še naprej računati na SD kot edini steber solidarnosti in socialne varnosti za vse generacije. Kot sestavni del tega z velikim potencialom vidimo tudi spodbujanje socialnega podjetništva, zadružništva in drugih oblik kooperativ. To prispeva tudi k socialni integraciji, inovacijam in kreativnosti mladih in starejših.

Za takšne oblike imamo pripravljen načrt s podporo novim konceptom, kot so »sharing economy«, »coworking« in »crowdfunding«. Program SD predvideva tudi poroštva za delavske odkupe podjetij ter obvezno udeležbo zaposlenih pri dobičku podjetij in soupravljanje zaposlenih. Kot osnovo bomo ohranili institut minimalne plače. Prekernim delavcem bomo zagotovili večjo socialno varnost, kreditiranje in boljše življenje. Konkretneje, zmanjšali bomo bruto obremenitev plač z enotno ureditvijo socialnih prispevkov po načelu „vsako delo šteje“, trinajsto plačo pa obdavčili minimalno.

Kako boste bolje poskrbeli za inovacije, visoko dodano vrednost, perspektivo za preboj …

Jasno je postalo da tržno gospodarstvo ne deluje učinkovito, če ga ne usmerja in podpira država. Tega so nas naučili tudi nekateri akterji z nespametnimi potezami z bolečimi lekcijami razprodaje državnega premoženja. Naše gospodarstvo mora biti po inovativnosti primerljivo s konkurenco, povečati moramo izvoz visokotehnoloških proizvodov. S start-upi, inkubatorji, kulturo patentiranja, ambicijo in ustreznimi ukrepi.

SD se zaveda, gospodarski uspeh podjetij zahteva trg in konkurenčno državo, ki je učinkovito upravljana in deluje v dobro vseh, ne le kapitala in elit. Za vrhunsko raziskovalno okolje, družbo in industrijo znanja, ki ga želimo zagotoviti, je potrebno dostopno izobraževanje vsem in skrb za znanje ter povečanje sredstev za raziskave in razvoj iz zasebnih in javnih virov. Nujno je spodbujanje znanstveno raziskovalnega dela, povezovanje raziskovalcev z gospodarstvom, predvsem pa razvoj podpornega okolja za inovacije, nove izdelke in storitve. Razvoj ekosistema za pretok znanja in patentov med gospodarstvom in univerzo bomo okrepili. Slovenija mora postati perspektivna gospodarska in turistična destinacija. Ta sektor ima ogromen potencial in raste, zato bomo sistematično oblikovali podobo Slovenije v prepoznavno destinacijo z dinamičnim gospodarstvom s ciljem povečanja tujih naložb in konkurenčnosti.

Celostna in usklajena globalna promocija Slovenije, njenega turizma in gospodarstva je šibki člen, potreben izboljšanja. Postati moramo zaželena vstopna točka za »greenfield« naložbe.

Slovenija zadnja leta pada na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti. Kakšni bodo vaši ukrepi za zagotovitev večje konkurenčnosti in zanimivega okolja za privabljanje novih investicij?

Moram reči, da smo zaradi aktualnosti tega vprašanja dopolnili naš program s konkretnimi ukrepi. Naš ključni cilj je ustvarjanje in ohranjanje kakovostnih delovnih mest. Zato moramo pospešiti gospodarsko okrevanje, povečati konkurenčnost in inovativnost naše ekonomije ter pametno poskrbeti za uresničevanje razvojnih potencialov Slovenije. To pomeni da potrebujemo stabilno, predvidljivo in zanesljivo politično, poslovno in davčno okolje, če želimo okrepiti tuje in domače investicije. Mi torej davkov ne bomo višali.

Zavzemal se bom za to, da bo stisk roke poštenih partnerjev nekaj veljal, da bo lahko razumljen kot jamstvo za korekten posel, ki bo v korist državi, njenim podjetjem, ljudem in njihovim delovnim mestom, ne le peščici kapitalskih plenilcev. Pogoltnost slednjih botruje upadanju slovenske konkurenčnosti. Socialni demokrati se zavzemamo za transparentnost. Pomembno stabilnost, tudi politično, smo zagotavljali v vladi. Zavedamo se, da je za tuje investitorje pomembno vedeti, da vlada čez eno leto ne bo padla, da njena naslednica ne bo na slabše spreminjala politike, davkov in drugih pogojev. Med naše ukrepe na tem področju sodi tudi reforma sistema javnega naročanja, ki je srčika korupcije. Ta ni le slovenski problem, a pometajmo pred svojim pragom. Delujoča pravna država, boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji, preprečevanje sive ekonomije in izboljšanje pravnega sistema za hitrejše reševanje gospodarskih sporov bodo med našimi ključnimi ukrepi. Tu je seveda še učinkovit zaseg protipravno pridobljenega premoženja, s katerim imajo težave v nekaterih strankah.

Mi bomo delali za delujočo državo, ki bo stopila na prste korupciji in kriminalu, ljudem in gospodarstvu pa zagotovila stabilno in predvidljivo okolje. Za enostavnejši, preglednejši, logičen in življenjski pravni sistem. Naše vodilo je namesto države, ki onemogoča, zagotoviti državo, ki omogoča vsem.

Kaj pa nepremičninski trg?

Z novo stanovanjsko politiko nameravamo omogočiti razvoj trga najemniških stanovanj za dostopno rešitev stanovanjskega problema in zagotoviti spodbude za prenovo objektov za večjo energetsko učinkovitost in kakovost bivanja. Preko bank in rasti zaposlovanja mladih lahko spodbudimo kreditiranje nakupa nepremičnin in tako omogočimo mladim, da pridejo do stanovanja in načrtujejo svoje družine.

Kakšni so vaši cilji v naslednjem mandatu, če ga dobite in kdo bodo vaši partnerji?

Slovenija potrebuje povezovanje, konstruktiven dialog in socialno integracijo. V stiski nam politikom državljani to vedno z odličnim zgledom tudi pokažejo. V SD nameravamo slediti temu. Naš program gradi na tem, v povezovanju in sodelovanju s Solidarnostjo in Desusom v socialdemokratskemu bloku za vse generacije. Veseli me, da imamo znotraj njega večino skupnih točk. Volivci in tuji partnerji tako vedo, za kaj se zavzemamo in kako bomo to udejanjili. To daje dobro popotnico za nadaljnje konstruktivno sodelovanje v dobrobit Slovenije in njenih državljanov. Smo za nacionalno blaginjo, o kateri smo si bili ob osamosvojitvi tako enotni. Vrniti želimo optimizem, pozitivno klimo in ambicije.

S trdnimi temelji dokazujemo, da to zmoremo. 10 let po članstvu v EU moramo spoznati, da je naša nekdanja strateška vizija postala sredstvo, s katerim moramo doseči nove cilje. Potrebno je zavedanje, da imamo pravico, tako kot druge države, da uveljavljamo naše interese. S potrebno močno podporo na volitvah bomo to tudi uresničili. Naša moč je v tem, da znamo in želimo sodelovati, da smo pripravljeni preseči majhne razlike, ki imajo lahko znatne posledice. Ne smemo misliti, da množica novih strank z neznanimi programi in vrednotami nujno krepi demokracijo. Nove stranke so na evropskih volitvah znova pokazale pravi obraz. Zato je pred državljani jasna in preprosta izbira: napredna vlada za zaščito slovenskih delovnih mest ali konservativna vlada, ki vse prepušča trgu.

Nove stranke, ki nastajajo vsak mesec, za katere ne vemo, ali bodo končale levo ali desno, stranke velikih pričakovanj in šibkih prepričanj, niso pravi odgovor za slovensko vlado, ki potrebuje stabilno strategijo gospodarstva ter zaščito in ustvarjanje novih delovnih mest. Socialni demokrati nismo maček iz žaklja. Naše karte so odprte, ve se, da se borimo za socialno državo in smo branik pravne države. Smo zagovorniki dostopnih in kakovostnih javnih storitev, pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ter izobraževanja, ki je ključnega pomena za nadaljnji razvoj Slovenije. V državni upravi ne vidimo nasprotnika, ampak partnerja, ki bo učinkoviteje služil državljanom in gospodarstvu. S programom za vse generacije smo poiskali odgovore, z dejanji in številkami pa dokazali, da zmoremo in da se znamo dogovarjati. To želimo še uspešneje uresničevati v prihodnje.