V tokratnem Insajderju smo se pogovarjali z Alexandrom Gutireo o naložbah na področje Afrike in Srednjega Vzhoda, ki velja za naložbeno regijo, ki naj bi v prihodnjih letih in desetletjih predstavljala nepogrešljiv člen naložbenega porftelja.
Zakaj in komu bi priporočili podsklad ABANKA SKLADI AFRIKA IN SREDNJI VZHOD?
Ali je sklad bolj primeren kot samostojna naložba ali kot dodatek k že obstoječem portfelju?
Regija Afrika in Srednji Vzhod (v nadaljevanju regija) zagotovo ima potencial za razvoj. Bodoča gospodarska rast bo temeljila na rasti cen neobnovljivih surovin, infrastrukturnih in agrarnih projektih, monetizaciji demografskega potenciala, turizmu, rasti deleža srednjega sloja prebivalstva ter tesnejših medregijskih povezavah. Vlagatelj, ki se odloči investirati v podsklad ABANKA SKLADI AFRIKA IN SREDNJI VZHOD, mora biti pripravljen na nekoliko višjo volatilnost. Ne glede na potencialno višje tveganje in donosnost, je podsklad primeren tudi za vlagatelje, ki iščejo dolgoročno rast in razumejo, kako pomembno je čim bolj razpršiti svoje premoženje. Prav zaradi diverzifikacijskega učinka je lahko podsklad odličen dodatek že obstoječemu portfelju.
Kolikšen odstotek naložbenega portfelja naj bi predstavljala naložba v ta sklad v primeru vlagatelja s povprečnim sprejemanjem tveganja?
Vlagatelju s povprečnim sprejemanjem tveganja je smiselno investirati v podsklad ABANKA SKLADI AFRIKA IN SREDNJI VZHOD od 5% do 10% svojega premoženja. Višji delež lahko pomeni občutno višje tveganje, ki mu bo izpostavljen celoten portfelj, medtem ko manjši lahko izniči diverzifikacijske prednosti regije.
Med geografskimi naložbami sklada predstavljajo Turčija, Egipt in JAR tri četrtine vseh naložb. Kaj so razlogi za takšno izpostavljenost turškim naložbam, ki predstavljajo kar slabo tretjino vseh naložb?
Visoka izpostavljenost turškim naložbam izvira iz 2 razlogov. Prvi razlog je trenutno stanje v Turčiji (stabilen finančni sistem, diverzificirano gospodarstvo, močna domača potrošnja), morebitno zvišanje bonitetne ocene države in gospodarski potencial, ki ga ima država (po napovedih Mednarodnega denarnega sklada bo letna rast realnega BDP Turčije 3% v 2012 in 3,5% v 2013 oziroma več kot 2-krat več kot gospodarska rast v razvitih državah). Drugi razlog so regulativne omejitve, ki opredeljujejo v katere delnice lahko investira podsklad ABANKA SKLADI AFRIKA IN SREDNJI VZHOD. Ob upoštevanju slovenske zakonodaje in Prospekta Krovnega sklada ABANKA SKLADI, mora imeti podsklad vsaj 70% sredstev v delnicah podjetij, ki so iz regije in z delnicami katerih se trguje na točno določenih trgih. Če upoštevamo zgoraj opisana pravila in dodatno izključimo države oziroma trge, ki imajo prepoved investiranja s strani tujcev, ter upoštevamo interne kriterije, ki jih uporabljamo za razvrščanje delnic med primerne kot naložbe, pridemo do relativno kratkega seznama držav iz regije, pri čemer Turčija, JAR in Egipt predstavljajo približno 90% tržne kapitalizacije dostopnih za investiranje držav iz regije (Turčija ima približno 30% utež) oziroma približno 79%, če upoštevamo še Izrael (utež Turčije je približno 27%).
Egipt se pogaja z IMF za pogoje pri posojilih, ki jih potrebuje da stabilizira ekonomijo. Tako naj ne bi uspeli doseci ciljni proracunski deficit 7,6% BDP, potem ko je leta 2011 znašal še 11% BDP in so se mednarodne rezerve razpolovile. Kje vidite priložnosti Egipta?
V analizi kreditnega stanja Egipta z dne 27.09.2012 Moody’s Investor Service ocenjuje gospodarsko moč Egipta kot povprečno, in izpostavlja, da ima država diverzificirano gospodarstvo, vendar potrebuje visoko gospodarsko rast, da stabilizira javne finance in zmanjša brezposelnost. Država trpi zaradi strukturnih slabosti proračuna, in sicer visokega deleža socialnih pomoči in drugih subvencij, plač v javnem sektorju in stroškov financiranja državnega dolga v celotnih odhodkih proračuna ter visokem deležu davčnih prihodkov v prihodkih proračuna, ki jih generirata Egyptian General Petroleum Company in Suez Canal, poslovanje katerih pa je zelo odvisno od gospodarskega cikla.
V tem trenutku je za Egipt ključno, da dobi posojilo Mednarodnega Denarnega Sklada (v nadaljevanju MDS). Če bo sporazum med Egiptom in MDS dosežen, bo to pozitiven signal za investitorje, kar bo povzročilo rast tujih investicij v državo. Pričakujemo, da bosta rast zaupanja v državo in stabilizacija politične situacije privabila turiste. Višje tuje investicije in rast števila turistov pa bodo posledično izboljšali stanje v plačilni bilanci države.
V srednjeročni perspektivi bo izjemno pomembno, ali bo Egipt sposoben zmanjšati oziroma racionalizirati socialne pomoči in druge subvencije. Od tega, ali bo proces zmanjševanja subsidij za gorivo in hrano začet in uspešno zaključen, bo v veliki meri odvisno stanje na področju javnih financ.
Poleg ureditve javnih financ med priložnosti Egipta lahko uvrstimo izboljšanje gospodarskega stanja v Evropi, ZDA in Aziji, večja demokratizacija države, razvoj finančnega sektorja, tesnejše povezovanje z državami iz Podsaharske Afrike.
Po napovedih IMF, naj bi se BDP Saudske Arabije letos zvišal kar za 6%. Katere panoge in podjetja smatrate za potencialno najbolj donosne?
Direktno investiranje v delnice podjetij iz Saudske Arabije je trenutno dovoljeno samo za rezidente in nerezidente, ki imajo veljavno dovoljenje za prebivanje v Saudski Arabiji in odprt bančni račun v lokalni banki. Zaradi teh omejitev v portfelju podsklada ABANKA SKLADI AFRIKA IN SREDNJI VZHOD ni naložb iz Saudske Arabije. V primeru odprtja delniškega trga Saudske Arabije za tuje vlagatelje, kar se pričakuje že nekaj časa in se lahko zgodi že v naslednjih mesecih, bi največ pozornosti namenili bankam, ponudnikom telekomunikacijskih storitev in kemijskim podjetjem.
Med podjetji bi izpostavili banke Samba Financial Group, Saudi British Bank, Banque Saudi Fransi, Al Rajhi Bank in Saudi Hollandi Bank (visoka letna rast posojil, potencial za rast prihodkov iz provizij, relativno nizek delež slabih posojil, visoka kapitalska ustreznost, nizka vrednotenja), telekomunikacijska podjetja Etihad Etisalat Company in Saudi Telecom (rast deleža prihodkov iz prenosa podatkov, višji prihodki iz pogodb s korporativnimi strankami, rast števila strank z naročninami) ter kemijska podjetja Saudi Basic Industries Corporation (diverzificiran portfelj projektov in izpostavljenost do proizvajalcev gnojil) in Saudi Industrial Investment Group (rast obsega poslovanja, stabilna dividendna politika)
Skoraj 20 odstotkov vseh naložb sklada je usmerjenih v podjetja finančnega sektorja. Vemo, da je finančni sektor zahodnih držav bil globoko prizadet v času sedanje finančne krize. Kako se finančna kriza odraža na poslovanju finančnih podjetij regije Afrika in Srednji Vzhod?
Finančna podjetja iz regije niso popolnoma imuna na dogajanja v Evropi, ZDA in Aziji. Tveganja za finančna podjetja iz držav v Afriki in na Srednjem Vzhodu predstavljajo poslabšanje gospodarskega stanja v regiji, poslabšanje kvalitete sredstev zaradi hitre kreditne ekspanzije v preteklih letih, padec zaupanja prebivalstva v finančni sistem ter poslabšanje kreditne ocene države (najbolj kritično za finančni sektor v Egiptu).
Po drugi strani je treba razumeti, da so podjetja, ne glede na panogo v kateri poslujejo, vedno izpostavljena tem ali drugačnim tveganjem. Če pogledamo na stanje v finančnem sektorju v regiji v malo daljšem časovnem razponu, lahko opazimo, da je vpliv globalne finančne krize bil in še vedno je relativno omejen. V Podsaharski Afriki se je nekoliko poslabšala kvaliteta sredstev bank, a hkrati se je stanje nekoliko že izboljšalo (rast kapitalske ustreznosti in zmanjšanje deleža slabih posojil). Pozitivno za banke v Podsaharski Afriki je tudi dejstvo, da se je padec dobičkonosti ustavil v letu 2011. Tudi turški finančni sektor se je izkazal za relativno neobčutljivega na svetovno finančno krizo, in sicer zaradi višje kapitalske ustreznosti, ustreznih ukrepov centralne banke, strožje regulacije in nadzora, bolj konzervativnega načina poslovanja in ohranitve zaupanja v finančni sektor. Zaradi nizke neposredne izpostavljenosti do najbolj problematičnih držav, stroge regulacije, višjega deleža depozitov med obveznosti , konzervativnega načina poslovanja ter ukrepov centralne banke tudi izraelski finančni sektor ni občutil večjih posledic. Nekoliko drugačna je situacija v Egiptu, kjer se finančna podjetja srečujejo tako z globalno finančno krizo kot tudi s posledicami revolucije, ki se je zgodila v januarju 2011. Zaradi slabe kvalitete sredstev, visoke izpostavljenosti do države in javnega sektorja ter politične nestabilnosti je stanje finančnega sektorja v Egiptu najslabše, če primerjamo med sabo JAR, Turčijo, Izrael in Egipt.
Naložbeni portfelj sklada vsebuje naložbe v kar 8 različnih valutah. Kako omejujete valutno tveganje? Pričakujete, da bo košarica valut v letošnjem letu glede na gibanje evra prinesla pozitivne ali negativne valutne donose?
Valutno tveganje, ki mu je izpostavljen podsklad ABANKA SKLADI AFRIKA IN SREDNJI VZHOD ni posebej omejeno. Določeno diverzifikacijo valutnega tveganja ponuja državna alokacija podsklada, med gospodarstvi v regiji so namreč opazne razlike v strukturi BDP, plačilnih bilancah, obrestnih merah in percepciji stopnje tveganja s strani investitorjev.
Če pogledamo, kaj se je dogajalo z valutami, katerim je izpostavljen podsklad, v preteklih mesecih, lahko ugotovimo, da je bilo v prvih 8 mesecih v letu 2012 gibanje košarice valut ugodno za vlagatelje v podsklad (evro je depreciiral), nato je evropska valuta začela apreciirati, dokler se ni rast ustavila v drugi polovici septembra. Prihodnje gibanje košarice valut bo odvisno po eni strani od dogajanj v Evropi in po drugi strani od stanja v državah v regiji. Kriza v Evropi se nadaljuje in tveganje, da se bo stanje poslabšalo ni zanemarljivo, zato ni presenetljivo, da analitiki trenutno menijo, da bo evro depreciiral v primerjavi zvalutam, v katerih so naložbe podsklada. Posledica pocenitve evra bo rast vrednosti izraženega v evropski valuti premoženja vlagateljev v regijo.
V Afriki napovedujejo v prihodnjem desetletju veliko število večjih infrastrukturnih projektov od gradnje cestnih in železniških omrežij do boljše oskrbe z vodo. Ali lahko razmah takšnih aktivnosti poskrbi za močno rast afriškega BDP v prihodnjem desetletju?
Investicije v infrastrukturne projekte bodo zagotovo imele pozitiven vpliv na rast afriškega BDP. Poleg neposrednega vpliva investicij, bodo pomembno vlogo imeli tudi posredni učinki. Nerazvita infrastruktura je namreč pomembna pomanjkljivost regije, izboljšanje stanja na tem področju bo povzročilo hitrejši razvoj človeškega kapitala, zvišalo učinkovitost in dobičkonosnost poslovanja podjetij in privabilo tuji kapital (tako finančni v obliki investicij, kot tudi človeški v obliki izobražene delovne sile iz tujine).
Avtor nima omenjenih delnic
Družba ABANKA SKLADI d.o.o. nima omenjenih delnic
