Hvala za rože!

»Namen je bil, da vam prikažemo stvarno situacijo v Sloveniji po posameznih davčnih elementih. V volilni kampanji boste slišali marsikaj, predvsem zelo veliko obljub, zlasti na davčnem področju, ki je ponavadi zelo zanimivo,« je pred dnevi, ob predstaviti mednarodne primerjave slovenske obdavčenosti, dejal minister za ekonomske zadeve in razvoj Mitja Gaspari, ki je pri ljubljanski Ekonomski fakulteti (EF) dotično analizo naročil iz očitno dobrohotnih altruističnih vzgibov do slovenskega ljudstva: namreč, ogromno se govori o slovenskih davčnih sistemih, toda tisti, ki so najbolj glasni, so hkrati tudi najbolj nevešči celo najosnovnejših podatkov na to temo ... ampak Gaspari bo zdaj zadeve pravilno pretolmačil, a ne? Ja, kot kaže njegova izjava, je aroganca kadrom slovenske politike že v zibko položena. A pustimo obrobnosti.

EF je torej delala (tudi) analizo plač v Evropi in prišla do »spoznanja«, da v Sloveniji menda sploh nismo tako grozno obdavčeni. No, analiza je pokazala, da smo med sedemindvajseterico EU na 11 mestu po obdavčitvi dela. Zaradi visokih trošarin smo pri obdavčitvi porabe na petem mestu med sedemindvajseterico EU, po obdavčitvi kapitala pa smo v isti družbi na 24 mestu – po višini davkov na kapital v deležu bruto domačega proizvoda.

V vsakem primeru je tukaj najbolj sporna obdavčitev dela, ki se Gaspariju očitno ne zdi pretirana, pa čeprav so avtorji študije – kot so Gasparija opomnili že v časniku Finance –, malomarno pozabili na pomembno dejstvo: »Nemci, pri katerih je najvišja dohodninska stopnja 47,5 %, tako visoko dohodnino plačajo šele za zaslužke nad 250.000 eur letne dohodninske osnove, medtem ko Slovenci plačamo 41 % dohodnine nad letno davčno osnovo (bruto bruto plača minus vsi socialni prispevki) 15.269 eur na leto. To je – čez palec – mesečni zaslužek dva tisoč eur bruto.« Razlika je torej ogromna: obdavčiti z najvišjo stopnjo četrt mio dohodka ali pa zgolj 15 tisočakov? Ali imamo Slovenci res toliko nižji standard od Nemcev?

Poleg tega smo Slovenci – kot smo tudi mi že večkrat zapisali – »obdavčeni« še močneje preko različnih visokih prispevkov zaradi katerih je razlika med bruto plačo in neto izplačilom že naravnost bizarna. Naj opomnimo na izračun iz kolumne Raj za mafijce, ki lepo kaže, kako se odstotki davščine višajo glede na višino plače: »Če nekdo mesečno zasluži neto znesek 700 eur, mora njegov delodajalec plačati bruto znesek 1.167,6 eur in od bruto zneska država pobere 40%. Če nekdo mesečno zasluži 1.000 eur neto, mora njegov delodajalec plačati 1.754,31 eur bruto, država pa pobere 43%. Pri 2.000 eur neto plače delodajalec plača kar 4.154,03 eur bruto, država pa pobere 52%. Če direktor večjega podjetja mesečno zasluži 12.000 eur neto; kakšen je bruto? 29.414,58 eur; to pomeni, da država od bruto zneska pobere kar 59%.«

Bistveno realnejši pokazatelj višine obdavčitve so torej obremenitve podjetja, ampak tega se Gaspari in njegovi (EF je konec koncev javna ustanova, mar ne?) analitiki najbrž sploh ne zavedajo. Kako bi sicer lahko zanemarili tako pomembno dejstvo? Morda pa mislijo, da denar raste na drevesu? Saj država je skozi različne davščine vedno prejemnik, kajne? Vedno gre vse takorekoč v en in isti žep. In nenazadnje se iz tega istega žepa nato tudi jemlje denar za najrazličnejše potopne akrobacije kot so, denimo, dokapitalizacija Adrie Airways in NLB.

Še kako zelo pomembno pa je tudi vedenje, kaj v Nemčiji, recimo, ljudstvo dobi za tako visoke davke: delujočo pravno državo, gospodarstvo, ki nosi na lastnih plečih skorajda celotno euro območje, delujočo socialno državo, zdravstvo na visoki ravni ... in še bi lahko naštevali. Pa ne trdimo, da je Nemčija v vseh vidikih in za vsakogar obljubljena dežela, a njeni voditelji se, kot kaže, zavedajo, da samo jemati najbrž ni smisel države. Populaciji je treba tudi dajati. Kaj pa slovenska država daje naši populaciji v zameno za oderuško pobrane davščine? No, nič.

Le kdo bo sedaj, po tako smešni analizi slovenske obdavčenosti, še kaj verjel ministru Gaspariju? Če bi ga resnično skrbelo za slovenske ljudi – ne le sedaj, v predvolilnem času, ampak tudi sicer, na splošno – jim ne bi predstavljal tako zavajajoče analize. Skratka, hvala za rože, takšnih manipulacij ne potrebujemo.

Aja, zakaj pa originalna analiza ni objavljena tudi v elektronski obliki, tako da bi bila ljudem splošno dostopna in bi lahko tudi drugi strokovnjaki sami interpretirali njena »spoznanja«? No, morda pa to pravzaprav sploh ni potrebno. Kajti na koncu lahko še vedno vsakdo pogleda v svojo denarnico in na svoj bančni račun ter tako še kako hitro ugotovi, koliko je v resnici obdavčen.