Kar je resen konflikt interesov ali celo trgovanje z notranjimi informacijami na trgu vrednostnih papirjev, je namreč na surovinskih trgih povsem legalno.
Zaradi ogorčenja, ki ga je povzročilo razkritje, da je Goldman Sachs s pretovarjanjem aluminija in podaljševanjem dobavnih rokov umetno dvigoval ceno kovine, se je morala banka odpovedati svoji praksi. Ob tožbi družbe Superior Extrusion pa ji grozi celo kazen.
Pritiski pivovarjev in drugih velikih porabnikov aluminija so naredili konec vsakodnevnemu plesu tovornjakov Goldmana Sachsa, ki so med skladišči v Detroitu premeščali zaloge aluminija in investicijski banki prinašali milijone ter zviševali cene aluminija, zaradi česar naj bi bili potrošniki in podjetja v minulih treh letih ob pet milijard dolarjev.
Superior Extrusion končno v tožbo zoper Goldman Sachs
Goldman je prav s podaljševanjem rokov dobave zaslužil s hranjenjem 1,5 milijona ton aluminija približno 720.000 dolarjev na dan, medtem ko so lastniki aluminija čakali na zaloge kovine tudi po 16 mesecev, čemur so sledili tudi cenovni pritiski. Čeprav se je Goldman razmeroma hitro odzval na val ogorčenja in obljubil uporabnikom svojih skladišč takojšnjo dobavo aluminija, je družbi Superior Extrusion, ki proizvaja aluminijaste cevi, tramove in različne izdelke iz te kovine, dokončno prekipelo. Proti Goldmanu in londonski borzi kovin (LME), katere solastnik je bil Goldman še lani, je vložila tožbo zaradi domnevnega protikonkurenčnega obnašanja in monopolističnega skladiščenja aluminija.
Cena aluminija od vrhunca leta 2006 znižala že za 40 odstotkov
Tako LME kot Goldman ostro zavračata vse obtožbe, pri čemer se ena najbolj znanih investicijskih bank naslanja na podatek, da se je cena aluminija od vrhunca leta 2006 znižala že za 40 odstotkov. Čeprav se lahko podatek tolmači kot dokaz, da Goldman, ki kontrolira dobre tri odstotke svetovnih zalog aluminija, ne vpliva na raven cen, mnogi temu oporekajo in trdijo, da bi bile cene brez aktivnosti velikih bank še nekoliko nižje. In to ne samo aluminija, temveč tudi drugih surovin, v katere so v minulih letih intenzivno vlagale nekatere največje svetovne banke, ki se začenjajo počasi očitno spet umikati s surovinskih trgov. Ameriška banka JP Morgan Chase naj bi tako razmišljala o prodaji nekaterih podjetij, ki trgujejo s surovinami, tudi kovinami in energenti. Ravno na področju slednjih je JP Morgan Chase proti oblastem izgubil pomembno bitko, saj je moral zaradi manipulacij s cenami elektrike plačati 410 milijonov dolarjev kazni.
Banke so namreč začele igrati vse pomembnejšo vlogo na surovinskih trgih
Washington nadaljuje ofenzivo tudi na področju trgovanja s preostalimi surovinami, saj naj bi v minulih mesecih napotil inšpektorje tako v banke Goldman Sachs, JP Morgan Chase in Morgan Stanley. Banke so namreč začele igrati vse pomembnejšo vlogo na surovinskih trgih. Po navedbah časnika New York Times imajo v lasti tako skladišča, plinovode in pristanišča, s čimer imajo dostop do ključnih informacij na surovinskih trgih in lahko temu ustrezno prilagajajo strategije. Kar je resen konflikt interesov ali celo trgovanje z notranjimi informacijami na trgu vrednostnih papirjev, je namreč na surovinskih trgih povsem legalno. Zadnji načrti bank naj bi tako vključevali agresiven vstop na trg bakra. Goldman Sachs, JP Morgan Chase in Blackrock naj bi z lobiranjem pri ameriškem tržnem regulatorju SEC (Securities and Exchange Commision) dobile zeleno luč za nakup do 80 odstotkov bakra na trgu. A po zadnjih dogodkih je to morda nekoliko manj verjetno.
