Farmacevtski trg v letu 2011

Članek slika

Farmacevtske družbe so te dni objavile rezultate poslovanja v zadnjem četrtletju in pričakovanja za letošnje leto. Napovedi za leto 2011 niso navdušujoče. Podjetja s področja zdravstva naj bi letos dosegla le 3,6-odstotno rast prodaje, podjetja, vključena v osrednji ameriški delniški indeks S&P 500, pa 7,5 odstotno.

Farmacevtske družbe z objavami o zaključku minulega leta niso ravno razveselile vlagateljev, še manj so bili ti navdušeni nad poslovnimi napovedmi za leto 2011. Raziskava poslovnega portala Bloomberg kaže, da naj bi podjetja, vključena v osrednji ameriški delniški indeks S&P 500 v letošnjem letu v povprečju dosegala okoli 7,5-odstotno, podjetja iz sektorja zdravstva pa le okoli 3,6-odstotno rast prodaje. IMS Health, vodilna agencija na področju analiz farmacevtskega trga, pa za letošnje leto ocenjuje med pet- do sedemodstotno rast celotnega farmacevtskega trga. Za primerjavo: v letu 2010 naj bi se prodaja v panogi okrepila za štiri do pet odstotkov.

Cepivom gre slabše

Švicarska farmacevtska družba Novartis je po mnenju analitikov razočarala tako z objavo prihodkov kot dobička. Slabši rezultati so bili v veliki meri odraz manjše prodaje v segmentu cepiv in odpisa enega pomembnejših produktov v razvoju, onkološkega zdravila. Večji padec dobička je objavilo tudi ameriško podjetje Johnson & Johnson, glavni krivec za to pa so bili stroški povezani z nedavnimi odpoklici zdravil. Podjetje je od konca leta 2009 iz trga umaknili kar 40 različnih produktnih znamk, kar naj bi stalo prek 900 milijonov dolarjev. Slabše razmere na trgu cepiv so prizadele tudi britansko podjetje AstraZeneco. Prihodki od prodaje so se jim v zadnjem četrtletju znižali za okoli tri odstotke, a bili boljši od pričakovanj večine.
Rezanje stroškov za dobiček

Pričakovanja je preseglo ameriško podjetje Eli Lilly, katerega dobiček je zrasel za zavidljivih 22 odstotkov in to predvsem na račun agresivnega pristopa k zniževanju stroškov.

Napovedi 2011 – zastoj originatorjev

Večina podjetij je zaradi razmer na trgu in z njimi povezanimi negotovostmi (preteki patentov nekaterih blockbusterjev, zdravstvene reforme v državah, ki vodijo k zniževanjem izdatkov za zdravila) pri napovedih poslovanja za letos pričakovano previdna. Še posebej podjetja, ki levji delež prihodkov ustvarijo s prodajo originalnih zdravil. Ta v povprečju napovedujejo stagnacijo ali manjšo rast prodaje ter manjša izboljšanja na ravni dobičkov. Ta bodo večinoma le posledica nižanja stroškov. Večina farmacevtskih družb tudi napoveduje nadaljevanje reorganizacij z obsežnejšimi stroškovnimi optimizacijami in spremembami v poslovnem modelu. Stroške bodo krčili na področju oddelkov trženja (zniževanje števila prodajnega osebja) in oddelkov raziskav in razvoja (izločanje dejavnosti, kupovanje licenčnih pogodb, opuščanje razvojnih dejavnosti na tveganih področjih z manjšo verjetnostjo uspeha).

Poslovni model razpršitve virov prihodkov

V okviru spremembe poslovnega modela pa je pričakovati nadaljevanje trenda razpršitve virov prihodkov in s tem povezan odmik od prevelike odvisnosti prodaje od nekaj ključnih zdravil. Slednje bodo farmacevtska podjetja dosegla tako z vstopom na nove geografske trge predvsem trge v razvoju (preko prevzemov lokalnih podjetij ali ustanavljanja lastnih obratov) in pa s širitvijo na nova terapevtska področja (glej tabelo). Pričakovati je tudi kar nekaj dodatnih aktivnosti na področju korporacijskih akcij, predvsem odkupov lastnih delnic (s tem se zmanjša število razpoložljivih delnic in posledično poveča dobiček na delnico), s čimer bodo podjetja nagrajevala svoje delničarje.

Onkologija in vnetja

Večino rasti naj bi panoga tudi letos pridelala na račun držav v razvoju, predvsem Kitajske in Indije. Na Kitajskem, ki naj bi vrednostno po letu 2015 na drugem mestu prehitela celo Japonsko, naj bi se povprečne letne rasti panožne prodaje v obdobju med 2009 in 2014 gibale med 22 in 25 odstotki. Glavno gonilo rasti na teh trgih je rast državnih izdatkov za zdravstvo in rast osebnih dohodkov, kar se odraža tako v večjem povpraševanju in dostopnosti do zdravstvenih storitev. Za primerjavo: največje evropske države (Nemčija, Francija, Španija in Italija) naj bi letos na tem področju dosegle rast le med ena do dva odstotka. Po terapevtskih področjih - kot panoge ocenjuje analitska hiša Nomura - naj bi letos največje rasti beležili področje vnetij (skupaj kronična in akutna vnetja) in onkologije. V segmentu bolezni srca in ožilja pa bo preobrat največji.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja