Možnosti, da ameriško gospodarstvo vnovič zdrsne v recesijo, so 30-odstotne, kažejo rezultati ankete, ki jo je med 39 vodilnimi ameriškimi ekonomisti opravil časnik USA Today. Verjetnost nove recesije v gospodarsko najmočnejši državi na svetu se je tako v primerjavi z zadnjo tovrstno raziskavo aprila enkrat povečala.
Zaključek ankete, ki jo USA Today med ekonomisti izvede enkrat na vsako četrtletje, je tako, da bi lahko vnovičen večji šok, kot je na primer daljše obdobje padanja borznih tečajev ali resna zaostritev dolžniških težav v območju evra in posledične težave finančnega sistema, ameriško gospodarstvo pahnil preko roba nove krize.
Gospodarska rast bo prešibka za občutno znižanje brezposelnosti.
Še aprila so ekonomisti verjetnost nove recesije v svetovni gospodarski velesili v povprečju ocenjevali na 15 odstotkov. Čeprav ekonomski strokovnjaki še naprej pričakujejo, da se bo ZDA uspelo izogniti novemu daljšemu obdobju krčenja gospodarske dejavnosti, pa obenem ocenjujejo, da bo gospodarska rast prešibka, da bi občutneje prispevala k znižanju brezposelnosti.
Za naslednje leto tako anketirani ekonomisti v povprečju napovedujejo 2,5-odstotno gospodarsko rast, kar je za 0,6 odstotne točke slabša napoved od tiste iz aprila.
Takšna dinamika rasti je prešibka, da bi zagotovila večje število delovnih mest za številne Američane, ki so med minulo finančno in gospodarsko krizo izgubili zaposlitev. Po uveljavljenih strokovnih ocenah mora ameriško gospodarstvo na letni ravni rasti občutneje hitreje od treh odstotkov, da bi se številno brezposelnih krepkeje znižalo.
Ekonomisti zato ocenjujejo, da bo stopnja brezposelnosti prihodnje leto ob tem času še vedno dosegala 8,8 odstotka, kar bi bilo le za 0,3 odstotne točke manj kot julija. Še aprila so pričakovali, da bo zdrsnila na 8,2 odstotka.
Poslabšanje napovedi predstavlja občuten preobrat v gospodarskih ocenah.
Še pred nekaj tedni so ekonomisti, na čelu s predsednikom ameriške centralne banke Federal Reserve Benom Bernankejem napovedovali, da čaka ZDA v drugem letošnjem polletju hitrejša gospodarska rast, na katero naj bi pozitivno vplivale nižje cene energije in odprava posledic marčnih potresa in cunamija na Japonskem za dobavne verige podjetij.
A v tem obdobju se je na trgih okrepil strah, da bi v vrtinec dolžniških težav lahko med državami območja evra posrkalo še veliki gospodarstvi Italije in Španije, bonitetna agencije Standard & Poor's je zaradi zaskrbljenosti nad dolgoročnimi javnofinančnimi obeti za državo znižala bonitetno oceno ZDA, makroekonomski podatki in uradne napovedi pa so začeli kazati na popuščanje gospodarske dinamike.
